22.12.2011 (ob 18. uri) - 18.1.2012
 
Koroška galerija likovnih umetnosti
(v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran)

Cveto Marsič, v tujini najbolj uveljavljeni slovenski slikar svoje generacije, predstavlja projekt s pomenljivim naslovom GNEZDENJE V SLANEM BLATU, ki je bil izvirno postavljen letos poleti v impozantnem nekdanjem skladišču soli Montfort v Portorožu.

Petek, 16. december 2011 v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost 6
Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj.

Z izbranim delom se predstavljajo:
Dubravko Baumgartner, Vesna Blagotinšek, BridA/Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan, Robi Caglič, Ana Čigon, Andreja Džakušič, Milan Golob, Maja Hodošček, Jurij Kalan, Anja Kranjc, Gani Llalloshi, Martina Mihoković, Maja Pučl, Jože Slak, Natalija Šeruga, Marko Tušek, Tanja Vergles, Uroš Weinberger.

Zamisel in zasnova razstave:
Barbara Rupel,
kustosinja Galerije Božidar Jakac

V petek, 18. novembra 2011, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 11. 12. 2011.


Otvoritev razstave del, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju.
 
SREČANJE S PROSTOROM
Dialog dveh slikarjev: očeta in sina

Petek, 11. november 2011 ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 10.12.2011

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, in Koroška galerija likovnih umetnosti vas vljudno vabita na odprtje razstave:

Sašo Sedlaček
Supertrash
Pregledna razstava
www.aksioma.org/supertrash

Organiziramo brezplačni avtobusni prevoz (odhod iz Ljubljane (parkirišče Tivoli) ob 16.30 uri, predviden povratek iz Slovenj Gradca ob 22. uri). Prosim vas, da najkasneje do petka, 4.11. do 12. ure, sporočite rezervacijo mesta na mojca.zupanic1@gmail.com

Proslava ob dnevu OZN in odprtje razstave izbranih otroških likovnih del.
Razgasitev nagrajencev natečaja za izvirno otroško likovno in literarno delo ter fotografijo.
(KGLU in Mestna občina Slovenj Gradec)

"Tišina in spokoj, ki ga zaznamo skozi vse cikluse Borčičevega ustvarjanja, od ciklusov komiških konob, školjk, preko minimalizma osemdesetih let do ateljejev, vrat in stolov, postane dejansko...

Do 2. septembra 2011 so obiskovalcem na ogled izbrana dela iz stalne galerijske zbirke. Ogledate si lahko dela Bogdana Borčića, Miće Popovića, Saša Vrabiča, Jožeta Tisnikarja, Franca Bernekerja, Andreja Grošlja, Hermana Pivka, Franca Vozlja, Zdenka Huzjana ter Pina Poggija.

Darko Slavec se je rodil leta 1951 v vasi Orehek pri Postojni. Narava mu je bila blizu, tudi v duhovnem pomenu. Znal je opazovati. Na Likovno akademijo v Ljubljani se je vpisal leta 1971. Tam so ga poučevali Nikolaj Omerza, Zoran Didek, Kiar Meško in Gabriel Stupica. Diplomiral je leta 1975 (Špelca Čopič), leta 1977 je končal slikarsko specialko pri Gabrielu Stupici. Ugledni slikarji, ki so mu dali odlične podlage v risbi, barvnem realizmu in tudi čisti slikarski izkušnji pri eksperimentiranju z barvo in gradnjo teksture slikovnega polja. Obdobje kreativne risbe vključuje tudi študij na grafični specialki pri profesorju Bogdanu Borčiću, ki jo je zaključil leta 1980. Obvlada različne risarske, slikarske in grafične tehnike. Pozneje je razvil samosvoj slog, osebno mitologijo, ki jo je gradil od sedemdesetih let dvajsetega stoletja dalje. Prepoznamo ga v kontinuiteti tistega dela slovenskega slikarstva, ki je bilo zavezano figuraliki in predmetnemu svetu. Stilno bi ga mogli umestiti med magični realizem in (nad)realizem; v zadnjem obdobju pa prehaja v abstrakcijo.
Dosedanji opus je umetnik razdelil na cikle »Kruh, svet in kozmos«, »Človek in vesolje«, »Sanje velike kopalke«, »Sonca« in »Deus«. V ciklih nastajajoče fotografije nosijo naslove »Lepa Vida«, »Predori« in »Asimetrična simetrija Bohinjskega jezera«. Vsi cikli, razen fotografskega, se nanašajo na kozmos.

V četrtek 18.8.2011 ob 19. uri

Katja Skušek, Nataša Skušek, Mladen Stropnik
www.solaprosticas.com

Tokratna predstavitev, ki ima naslov Pri zlatem stegnu & Friends, je začetek tretje faze sodelovanja umetnikov na področju video performansa. Prvi in drugi Švedska kuhinja in Pri zlatem stegnu sta bila prav tako predstavljena v KGLU. Avtorji projekta Pri Zlatem stegnu, Nataša Skušek, Katja Skušek in Mladen Stropnik pri svojem delu izhajajo iz avantgardistične zahteve po umetnosti kot načinu življenja, ki je danes, vsaj med mlajšimi umetniki, splošno sprejeta kot vodilno ustvarjalno načelo.

Wolfgang Laib je eden najpomembnejših nemških konceptualnih umetnikov. Njegovo delo bi lahko povezali s t. i. Land artom in minimalizmom, uporablja pa različne naravne materiale: marmor, mleko, čebelji vosek, riž. Njegova umetniška poetika se navezuje na vzhodnjaško zenovsko filozofijo in evropsko srednjeveško mistiko. Rodilse je leta 1950 v Metzingenu v Nemčiji. V letih 1968-1974 je študiral medicino v Tübingenu. Razočaran nad zahodno medicino in znanostjo je prestopil okvire logičnega reda v sodobnem materializiranem svetu in se posvetil umetnosti. Iskanje drugačne resnice ga je povezalo z vzhodno duhovnostjo in filozofijo, ter pred-renesančnimi miselnimi tokovi. Živi v majhni vasici v južni Nemčiji, veliko časa pa preživi na Daljnem vzhodu in v New Yorku.

Koroška galerija likovnih umetnosti

30.6.2011 - 27.7.2011
razstava slikarskih del

Razstava v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

»Umetniški opus Janka Orača ostaja že skoraj dve desetletji izrazito v polju modernizma, natančneje abstraktnega ekspresionizma.

Koroška galerija likovnih umetnosti

23.6.2011 – 24.7.2011
pregledna razstava slikarskih del

Predstavitev vključuje dve seriji slik; v ospredju obeh je človeška figura, ki je v eni izrazito predimenzionirana – odtod izraz titan(c)i, pri drugi pa so človeške figurice in tudi sami formati slik majhni. Tudi na formalni ravni se seriji med seboj razlikujeta; pri eni je figura postavljena v center in tudi v vsebinskem smislu ima osrednje mesto v pripovedi, pri majhnih pa je hierarhija med »ozadjem« in figurami izničena, sledje pogosto delujejo kot del »vzorca« slike.

pH6: skupinska razstava; sodelujejo: Dare Birsa (SLO, Đanino Božić (HRV), Mario Dalpra (A), Richard Kaplenig (A), Dušan Kirbiš (SLO), Manfred Mörth (A).

Odprtje razstave 3. 6. 2011;
razstavo spremlja katalog z besediloma Marka Košana in kustosinje razstave Silvie Aigner. Razstava bo na ogled do 26. junija 2011.

Vse pogostejša medsebojna soočenja likovne ustvarjalnosti na obeh straneh počasi izginevajoče državne meje med Avstrijo in Slovenijo, razširjena tudi v hrvaško soseščino, vztrajno približujejo in zaokrožujejo zgodovinsko povezani kulturni prostor in v skupnem dialogu odgovarjajo na številna aktualna vprašanja v trenutku, ko se je – tako se dozdeva – sodobni ustvarjalec na razširjenem polju neoprijemljivih in nič več zlahka razpoznavnih področij vizualnih umetnosti odmaknil od metjejske paradigme »lepih« umetnosti in se prelevil v kvazi znanstvenika, raziskovalca, ki s pomočjo prefinjenih elektronskih in digitalnih medijev detektira, registrira, razvršča, mapira in sistematizira najbolj banalne okruške vsakdanjega življenja.

Akademski slikar Štefan Marflak je eden izmed najpomembnejših likovnih ustvarjalcev na Koroškem. Ponaša se s slikarskim opusom, ki je z vsebinskimi izhodišči in sporočilnostjo trdno vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem, zlasti še Mežiške doline in tamkajšnjih ljudi. Že pred leti, v času službovanja v Ljubljani in nato v Celju, je z značilno likovno pripovedjo motivno in duhovno ohranjal svojevrstno ustvarjalno vez z domačim okoljem, kamor se je nato vrnil in se dejavno vključil v lokalno likovno življenje tudi kot organizator in pobudnik slikarskih kolonij ter mentor mnogim nadebudnim likovnikom.

V najnovejšem ciklu TA POT, TA SLIKA se znova vrača k poetičnim izhodiščem, ki jih je pred leti zaznamoval s skupnim naslovom »In kaj so ljudje ko lesovi« in se s tem neposredno navezal na zgovorno misel iz zbirke zapisov dr. Franca Sušnika, že pokojnega profesorja in ravnatelja znamenite gimnazije in študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem ter domala v mit biblijskega modreca povzdignjenega koroškega humanističnega erudita, ki se je iz sveta učenosti in knjig obrnil k zemlji in gozdu, v sozvočje z letnimi časi in duhovi prednikov. Koroški starosvetni način razmišljanja, pogojen s pristnim vživljanjem v krogotok življenja sredi ne tako radodarne narave, ki ji dajejo ton še vedno mogočni, neokrnjeni in temačni gozdovi, je Marflak še poglobil z osebnim diskurzom v lastni mitski svet intimnih želja in vztrepetalih prisluhov duše, ki se spletajo v venec naslikanih podob, dopolnjenih s sugestivno in zelo osebno poezijo.

v petek, 27. maja 2011, ob 19. uri,
Koroška galerija likovnih umetnosti, Glavni trg 24, Slovenj Gradec

Razstava bo na ogled do 19. junija 2011.

Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti (29.4.2011 - 22.5.2011)

Razstavni projekt smo pripravili v sodelovanju s Pilonovo galerijo Ajdovščina.
Koroška galerija likovnih umetnosti že nekaj let vzdržuje intenzivne stike s slikarjem in pisateljem Tedom Kramolcem, ki živi v Torontu v Kanadi.Božidar Ted Kramolc je bil rojen leta 1922 v Podgorici nad Šentvidom v Ljubljani v družini muzikologa Luke Kramolca, tik pred koncem druge svetovne vojne pa je skupaj z bratom Nikom odšel iz Slovenije na Koroško, od koder je izbral dokončno pot na ameriški kontinent.

31.3.2011 - 24.4.2011

Trije slovenski likovni umetniki; slikarka Lucija Stramec, slikar in restavrator Žiga Rehar ter kipar in kurator Marko Pak, razstavljajo svoja dela pod geslom »trije elementi«.

25.3.2011 – 17.4.2011

http://unpredictablegeismar.blogspot.com

Geismarjevo področje zanimanja zadnjega desetletja lahko v grobem razdelimo na tri segmente – prehranjevanje (umetnost in prehrana), gibanje (hoja, podzemna železnica, avto) in risbe na celofan.

11. februar – 20. marec 2011

Ob umetnikovi 90 - letnici

Slikar in galerist Karel Pečko je dokazal, da se umetnikovo poslanstvo ne odraža le v dosežkih intimnega ustvarjalnega zanosa, temveč z močjo karizmatične osebnosti tudi v poudarjeni družbeni vlogi, s katero ne le sooblikuje, temveč tudi narekuje način življenja skupnosti. Ljudi je znal navdušiti, da so sprejeli pobude in mnenja, ki so bogatila posameznike in okolje, v medsebojnem oplajanju pa je tudi sam lahko rasel kot umetnik.