Akademski slikar Štefan Marflak je eden izmed najpomembnejših likovnih ustvarjalcev na Koroškem. Ponaša se s slikarskim opusom, ki je z vsebinskimi izhodišči in sporočilnostjo trdno vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem, zlasti še Mežiške doline in tamkajšnjih ljudi. Že pred leti, v času službovanja v Ljubljani in nato v Celju, je z značilno likovno pripovedjo motivno in duhovno ohranjal svojevrstno ustvarjalno vez z domačim okoljem, kamor se je nato vrnil in se dejavno vključil v lokalno likovno življenje tudi kot organizator in pobudnik slikarskih kolonij ter mentor mnogim nadebudnim likovnikom.

V najnovejšem ciklu TA POT, TA SLIKA se znova vrača k poetičnim izhodiščem, ki jih je pred leti zaznamoval s skupnim naslovom »In kaj so ljudje ko lesovi« in se s tem neposredno navezal na zgovorno misel iz zbirke zapisov dr. Franca Sušnika, že pokojnega profesorja in ravnatelja znamenite gimnazije in študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem ter domala v mit biblijskega modreca povzdignjenega koroškega humanističnega erudita, ki se je iz sveta učenosti in knjig obrnil k zemlji in gozdu, v sozvočje z letnimi časi in duhovi prednikov. Koroški starosvetni način razmišljanja, pogojen s pristnim vživljanjem v krogotok življenja sredi ne tako radodarne narave, ki ji dajejo ton še vedno mogočni, neokrnjeni in temačni gozdovi, je Marflak še poglobil z osebnim diskurzom v lastni mitski svet intimnih želja in vztrepetalih prisluhov duše, ki se spletajo v venec naslikanih podob, dopolnjenih s sugestivno in zelo osebno poezijo.