MESTNA OBČINA SLOVENJ
GRADEC
mesto GLASNIK MIRU
ZDRUŽENIH NARODOV,
razpisuje
N A T E Č A J
ZA IZVIRNO OTROŠKO LIKOVNO
IN LITERARNO DELO
TER FOTOGRAFIJO
(izviren
otroški in mladinski prispevek)
NA
TEME:
1. »Živel živi svet!«
Mednarodno leto biotske raznovrstnosti
Ste
se že kdaj vprašali kdo ali kaj nam omogoča, da lahko vsak dan dihamo zrak,
pijemo vodo, zaužijemo hrano, se prevažamo z vozili, torej počnemo stvari, brez
katerih ne bi mogli (pre)živeti? Vse to kar je okoli nas, kar nas obdaja, je
narava in z njo vred ves živi svet, ki prav tako kakor naši hišni ljubljenčki,
potrebuje našo pozornost, vsakodnevno nego in skrb. Tako kot ljudje bivamo v
vaseh ali mestih, podobno živi vrsta živali v okoljih, ki njim najbolje
ustrezajo ali bi jim vsaj morala najbolje ustrezati. Veliko govorimo o
spremembah vremena in njegovih posledicah, ki so lahko usodne tako za ljudi kot
živali in ves ostali živi svet – rastline na travnikih in pogorjih, pridelke na
poljih, drevesa, vodne vire v jezerih in morjih, za sleherno bilko in komaj
vidno žuželko. Vse to je biotska raznovrstnost, ki je
nujna za preživetje človeštva, odgovoren odnos vsakega izmed nas pa doprinos k
njeni ohranitvi.
2. »Sto ljudi, sto čudi -
zbliževanje kultur«;
Mednarodno leto zbliževanja kultur
Posledica
razvitosti družbe je globalizacija, beseda s katero označujemo nek širši pojem
povezovanja med različnimi narodi in njihovo kulturo. Vsak narod goji svoj
način življenja, tradicijo in svoje korenine, kar ga razlikuje od drugih
narodov, ki živijo svojo kulturo. Globalizacija pa je omogočila vsakodnevne
povezave med ljudmi in s tem tudi preplet različnih kultur. Drugačnost pa je
kljub temu še vedno marsikje ovira za kulturo, ki se je znašla v neki drugi
kulturi. Zato pogosto zasledimo nestrpnost, ne sprejemanje drugačnosti, namesto
da bi nas poznavanje različnih kultur vodilo do medkulturnega dialoga, ki je pomemben
najprej za vsakega izmed nas, da se zavedamo svojih korenin in tradicije iz
katere izhajamo in se potrudimo sprejeti nam drugačne kulture. Enakovreden
dialog je mogoč le, če dopustimo tudi druge in drugačne poglede.
3. »Boj proti revščini in socialni
izključenosti«
Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti
Kaj
je zate bogastvo? In kaj revščina? Kdo je reven in kdo bogat? Ali poznamo samo
materialno bogastvo, tisto kar si lahko kupimo in privoščimo ali nam je znano
tudi notranje bogastvo, ki odraža to kar smo in kar počnemo? Revščina ni samo
nekaj kar poznamo iz medijev in predvsem v manj razvitih predelih sveta, pač pa
lahko doleti vsakega izmed nas in nas tudi spremeni, saj lahko naenkrat odvzame
nekaj kar smo še včeraj imeli. Pa nam lahko vzame tisto kar nosimo v sebi,
notranje bogastvo? Na kakšen način vidiš revščino skozi svoje oči? Revščina pa
ni vedno vsem na očeh. Včasih gre za prikrito revščino, ki jo je v okolju
potrebno šele najti, saj tisti, ki jih je prizadela, tega navadno nočejo
priznati. Jo opaziš? Pomagaš?
4. »Na
mladih svet stoji«
Mednarodno leto mladih
Pregovor,
da na mladih svet stoji gotovo drži, saj vsaka naslednja generacija pusti pečat
v družbi, ki se prenese v naslednjo. Svet smo ljudje, tako mladi kot malo
starejši in vsak zase moramo prispevati nekaj za boljši jutri. Kako bi želel-a
sam-a vplivati na boljši svet? Kako se soočaš z generacijskimi razlikami? Te
družba, zaradi tvoje mladosti, bodri in sprejema, ali ovira in zavira pri
tvojem razvoju, dokazovanju, potrjevanju? Zreš v prihodnost z optimizmom? Imaš
načrte, ki jih boš uresničil-a ko odrasteš, ki jih sedaj, zaradi mladosti, ne
moreš? Na mladih svet stoji, na čem pa stojijo mladi?
***
Natečaj, ki ga za
izvirno otroško risbo in spis in fotografijo že sedemnajsto leto razpisuje
Mestna občina Slovenj Gradec - mesto glasnik miru, tudi tokrat zajema široko področje
mirovnih in humanističnih dejavnosti. V času globalizacije, manjšanja razdalj
in raznolikosti, a vendar, na žalost, tudi večanja razlik in konfliktov, nam
vsem primanjkuje časa in volje, da bi se v tovrstna področja družbenega
življenja ter v njih razloge in posledice podrobneje poglabljali. Naglica ne
prizanaša niti najmlajšim, ki pa vendarle zaznavajo stvari drugače, bolj
neposredno in manj izumetničeno. Njihovi pogledi, želje, hrepenenja in
pozornost, so lepo vidni v izdelkih, ki nam jih v Slovenj Gradec pošljete vsako
leto v večjem številu.
***
Likovna
dela morajo biti opremljena z naslednjimi podatki:
- ime, priimek, razred, ime šole, natančen naslov
šole ter mentor.
Rok
za oddajo del je 30.6. 2010 na
naslov:
KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH
UMETNOSTI, Glavni trg 24, 2380 SLOVENJ GRADEC – ŽIRIJA ZA IZBOR LIKOVNIH
PRISPEVKOV.
V
okviru šole naj učitelji likovnega pouka opravijo predizbor in izberejo v
posameznem razredu največ pet likovnih prispevkov.
Vsa
dela bo pregledala strokovna žirija in opravila izbor za razstavo, ki bo v
Slovenj Gradcu predvidoma ob dnevu OZN v mesecu oktobru 2010. Eno likovno delo
lahko ustvarita največ dva učenca, žirija skupinskih likovnih prispevkov ne bo
upoštevala.
Žirija
bo nagradila pet najboljših del v vsaki težavnostni stopnji in podelila
praktične nagrade.
Prireditelj
prispelih del (razen na izrecno željo) ne bo vračal; ostala bodo v stalni
galerijski zbirki otroških likovnih del.
Literarni
prispevki morajo biti opremljeni z naslednjimi podatki:
-
ime, priimek, razred, ime šole, natančen naslov šole ter mentor.
Izbrane
literarne prispevke naj do 30. 6. 2010 pošljejo na naslov:
MESTNA OBČINA SLOVENJ
GRADEC, Šolska ulica 5, 2380 SLOVENJ GRADEC –
ŽIRIJA ZA IZBOR LITERARNIH
PRISPEVKOV.
V
okviru šole naj učitelji slovenistike opravijo predizbor in izberejo v
posameznem razredu največ pet literarnih prispevkov.
Vse
prispele prispevke bo pregledala strokovna žirija, ki bo nagradila tri
najboljše prispevke in podelila sedem priznanj ter praktične nagrade.
Prireditelj
prispelih literarnih prispevkov (razen na izrecno željo) ne bo vračal; ostala
bodo v dokumentaciji prireditelja.
Fotografije
morajo biti opremljene z naslednjimi podatki:
-
ime, priimek, razred, ime šole, natančen naslov šole ter mentor.
Rok
za oddajo del je 30.6.2010 na naslov:
MESTNA OBČINA SLOVENJ
GRADEC, Šolska ulica 5, 2380 SLOVENJ GRADEC - ŽIRIJA ZA IZBOR FOTOGRAFIJ.
Vsak
učenec - fotograf lahko sodeluje z največ 4
fotografijami posnetih na eno izmed podanih tem. Fotografija je lahko v
barvni ali črno beli tehniki, izdelana po klasičnem fotografskem postopku ali
narejena s tiskalnikom. Format fotografij naj bo najmanj 15x21 cm, lahko so
tudi večje. Fotografije ne smejo biti okvirjene ali prilepljene na karton oz.
passepartout. Fotografij v digitalni obliki na CD-ju ne sprejemamo.
Vsa
dela bo pregledala strokovna žirija, ki bo opravila izbor fotografij za
razstavo, ki bo v Slovenj Gradcu predvidoma ob dnevu OZN v mesecu oktobru 2010.
Žirija
bo nagradila tri najboljše fotografije, podelila pet priznanj ter praktične
nagrade.
Prireditelj
prispelih del (razen na izrecno željo) ne bo vračal, ostala bodo v
dokumentaciji prireditelja.
Številka: 602-48/2010
Slovenj Gradec, 24.03.2010
MATJAŽ ZANOŠKAR
župan