Kracina je v eni svojih video-instalacij „oživel” izumrlega tasmanskega volka (THYLACINUS CYNOCEPHALUS): 16 sekund televizijskega posnetka tega volka je s pomočjo upočasnitve raztegnil na nekaj minut na TV-monitorju. Preko te simbolične oživitve je volk arhiviran za bodoče človeške generacije. V svojih delih se skoraj a priori ukvarja z živalsko problematiko (izumiranje, iztrebljanje, izkoriščanje, fetišiziranje, manipulacija živali). Pri Kracini ne potrebujemo nujno metafizike, da bi dojeli, kaj nam želi umetnik med drugim sporočiti s svojim večletnim delom z različnimi živalskimi vrstami: vrednota različnih živalskih vrst ni estetska, njihova vrednota ni moralna in ni pragmatična. Njihova vrednota se nanaša na goli obstoj živalskih vrst, ki ne zadeva nujno polja človeških ciljev in interesov.