Darka Lesjaka (Slovenj Gradcu) je zaznamovala dolina reke Drave in njenega pritoka Bistrice bolj, kot se je sam tega zavedal. Mladost je preživljal na Muti. Kot študent Pedagoške akademije v Mariboru je delal na Zavodu za varstvo spomenikov in se ukvarjal z restavriranjem. Lesjak je študiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Műnchnu od leta 1992 do 1997, ko je opravil specialko pri prof. Jűrgenu Reipki, od leta 1999 je tudi njegov asistent. Kljub obveznostim na akademiji in bogati razstavni dejavnosti po Nemčiji, se je Lesjak v domače kraje vračal razmeroma pogosto in ni prekinil stika z domačimi kraji in ljudmi, vendar po letu 1992 v Sloveniji ni razstavljal.

Lesjak čuti z domačimi ljudmi, čeprav živi daleč od njih, njegov genius loci je vezan na kraje, kjer se je rodil, odrasel in ugotovil, da je likovna senzibilnost njegovo življenjsko poslanstvo. Združil je genius loci in genius seculi; govorimo lahko o poudarjenem zanimanju za naravo, za mikro- in makrokozmos.

Darku Lesjaku je voda vir navdiha; v mladosti je vpijal njeno valovanje in gibanje, njeno nenehno spreminjanje, barvne odseve v tej prosojnosti in kasneje je ta izkušnja postala odločilna za njegovo izrazno poetiko. Prosojnost, lazurnost in gibanje so postale zapoved, estetska norma, zaradi katere so nastali tudi svetlobni bazeni. Postavitev razstave v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je inscenacija umetnikove poetike na način celostnega oživljanja galerijskega prostora. “Akvarij II” smo sprva načrtovali skupaj z avtorjem kot neke vrste pendant műnchenski postavitvi v smislu presvetlitve, potem pa smo se odločili, da se poskušamo kar najbolj približati prvotni postavitvi, tako da učinkovanje akvarija izrablja svetlobo in temo.