Franc Berneker se je rodil 4.10.1874 na Gradišču, v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu. Del svojega otroštva je preživel v Starem trgu, pri znamenitem župniku Davorinu Trstenjaku, o čemer priča tudi vzidana spominska plošča na hiši Stari trg št. 31. Svojo umetniško nadarjenost je pokazal že zgodaj, vendar se je odločitev za umetnost zdela nedosegljiva. 1891 je stopil v uk k podobarju in pozlatarju Ignaciju Oblaku iz Celja, vendar je delavnico pred zaključkom šolanja zapustil brez mojstrovega spričevala in se odpravil na tuje iskat znanja in zaslužka. 1897 je bil sprejet na Akademijo za upodabljajoče umetnosti na Dunaju, na splošno kiparsko šolo. Študij pri prof. Edmundu Hellmerju je po štirih letih uspešno končal in pri istem profesorju do leta 1905 obiskoval še specialno kiparsko šolo. Dunajsko obdobje je bilo za njegovo kiparstvo srečni čas; v teh letih je nastala glavnina njegovih najboljših del, vključno s Trubarjevim spomenikom. Na Dunaju je Berneker ostal vse do leta 1915, ko je bil vpoklican v vojsko. Kasneje se je bil prisiljen vrniti v domovino, v provincialno Ljubljano. Osamljen in pozabljen je po kratki bolezni umrl 16.5.1932 v eni izmed dvoran Narodne galerije v Ljubljani. Glavnino kiparskega opusa Franca Bernekerja hranita Koroška galerija likovnih umetnosti ter Narodna galerija v Ljubljani, ki hrani tudi kiparjevo zapuščino in obsežno dokumentarno gradivo.
Franc Berneker je slovenski kipar, ki je širši javnosti znan zgolj kot prvi slovenski moderni kipar in kot avtor najlepšega ljubljanskega spomenika Primožu Trubarju. Kot sopotnik Jakopiča in član Savanov, si je vseskozi s tovariši prizadeval za slovensko umetnost in njeno ustrezno mesto v javnem življenju. Kot umetnik je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini ter bil član številnih društev in klubov.
Njegov kiparski razvoj se začenja na pragu 20. stoletja z realističnim kiparskim izrazom, kot ga je gojilo konservativno akademsko okolje. Bernekerjeve umetnine pa jasno dokazujejo kiparjevo sposobnost ter umetniško avtonomnost, da ne sledi zgolj izbranemu slogovnemu izrazu, temveč tako tradicionalne kot moderne kiparske usmeritve podredi svojemu umetniškemu čustvovanju in ustvarja nove celote. Presežek v Bernekerjevem opusu predstavlja Trubarjev spomenik, ki na najboljši možni način ilustrira bistvo kiparjevega delovanja ter njegovo osebno filozofijo, obenem pomeni prelom v slovenski spomeniški plastiki ter odpira pot moderni(stič)ni slovenski skulpturi dvajsetega stoletja.
Prvo informacijo o Francu Bernekerju je že pred časom ponudila Retrospektivna razstava ob 110 – letnici umetnikovega rojstva v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ( leta 1984/1985). Decembra 2001 bomo v prostorih galerije odprli njegovo razstavo, ki poskušala uveljaviti nove načine presojanja kiparske umetnosti, nenazadnje tudi prispevati k popularizaciji vprašanja slovenskega pionirskega kiparstva in njenih ustvarjalcev, prvih akademsko šolanih kiparjev.