MARK POŽLEP
OTOK
6. oktober–3. december 2017
Galerija Ravne
Mark Požlep (1981, Celje) je eden najprepoznavnejših slovenskih umetnikov mlajše generacije. Diplomiral je iz slikarstva leta 2006 na ALU v Ljubljani. Leta 2016 je prejel nagrado OHO, osrednjo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnike v Sloveniji. Živi in dela med Ljubljano, Celjem in Ghentom v Belgiji.
V Galeriji Ravne se bo predstavil z dokumentacijo performansa Otok, ki ga je izvedel decembra lani v Napoleonovem doku v Antwerpnu v Belgiji. Otok je lesena konstrukcija, ki plava na modrih plastičnih sodih; hiška, ravno dovolj velika za bivanje. Umetnik je na Otoku, sredi Napoleonovega doka, preživel pet dni (delovni teden) in ga v tem času ni zapustil, prav tako do Otoka nihče ni imel dostopa. S kopnim je bil povezan le preko VHF radijske postaje in še to samo trikrat dnevno.
Po nekaj dnevih bivanja sredi doka, so se na Otoku najprej oglasili policisti in Požlepa želeli odpeljati na kopno. Ko jim je pojasnil, da ima vsa potrebna dovoljenja za bivanje sredi doka, so odšli. Kasneje so ga prišli reševat še gasilci in ga odvlekli do kopnega, vendar so njegov Otok po enodnevnem pregledu vrnili na sredino doka. Požlep ves ta čas Otoka ni zapustil in je ostal na njem do konca projekta.
Na razstavi v Galeriji Ravne bo Mark Požlep razstavil deset risb in knjigo s fotografijami in dnevniškimi zapisi, ki so nastali v času njegovega bivanja na Otoku. Osrednji del postavitve bo zavzemala maketa splava, na katerem je umetnik živel, v naravni velikosti. Iz njegovega spodnjega dela bo slišati zvok iz VHF postaje, preko katere je bil umetnik povezan s kopnim vseh pet dni prostovoljne samote.
S performansom Otok se je Mark Požlep dotaknil danes aktualnega vprašanja migracij in razseljevanja, katerega tragičnim posledicam smo vedno znova priča. Čeprav so vzroki, da nekdo odide od doma v tuje dežele, različni, jih povezuje dejstvo, da se človek novemu okolju težko prilagodi. Vzrok temu je predvsem pomanjkljivo poznavanje novega okolja, navad ljudi in posebnih lokalno pogojenih načinov komuniciranja. Performans Otok je v tem pogledu metafora osamljenosti ljudi, naj bodo to priseljenci ali domačini, ki so se drug od drugega povsem odtujili.
Performans in instalacija Otok Marka Požlepa se zdita logično nadaljevanje nekaterih njegovih starejših del: Urbani divjak, 2008; Whatever Happened to Major Tom, 2012; Bolj čudno od raja, 2014 in Blueprint for Revolution, 2017, v katerih umetnik svoje umetniško ustvarjanje vedno znova pogojuje z odgovori na eksistencialna vprašanja, ki jih išče v potovanjih po morju in po kopnem.
Povezavi na medijska prispevka o projektu: