Slike Mirka Rajnarja zaznamujejo subtilni tonski prehodi in natančno določene kompozicijske lokacije posameznih polj na sliki. Slike izhajajo neposredno iz zunanjih izkušenj in so v tem smislu realistične oziroma abstraktne. Podrejene so zunanji izkušnji, vtisu prekmurske krajine, ki jo določa dolga ravnina z nizkim horizontom. Za nekatere vremenske pojave tako značilne meglice Rajnar posreduje v posebni tehniki sfumata.
Rajnar ima redko sposobnost, da predstavi vsakdanje podobe prekmurske pokrajine na način, ki zadeva tudi obče medčloveške odnose, v katerih prepoznamo lastne dvome in razpoloženja. Njegove kontemplativne študije pokrajine transcendentirajo čas dneva, mogoče zgodnje jutro, da postanejo globoke izjave. Hkrati pa se te slike navezujejo na ideal romantične umetnosti. Gre za zlitje klasičnega in romantičnega ideala, ki se odpove­duje zemeljski individualnosti in se izpolni v harmoniji etičnih principov. Sublimno slikarstvo premošča prostor med praznino realnosti in praznino mrtvega ­odsotnega – boga. Vendar to ni le nadomestek, ampak realna prispodoba, fantazma eksistence, mogoča le v umetniškem izdelku. Pomemben je samo užitek sublimne želje, ki nam podarja vso ugodje; nikjer nobene teoretične maksime in imperativa, ki bi določal teme in načine poslikave.

(Mirko Rajnar se je rodil leta 1961 v Murski Soboti. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcu. Živi in dela v Murski Soboti.)