Zbirka Koroške galerije likovnih umetnosti, takrat še umetnostnega paviljona, je v glavnem nastajala z donacijami umetnikov sodelujočih na mednarodnih razstavah, ki so jih pod vodstvom Karla Pečka organizirali od leta 1966 dalje. Zbirka obsega okoli 2000 enot likovnega gradiva različnih tehnik, od tega okoli 600 del na papirju.
Grafika je v Sloveniji v drugi polovici 20. Stoletja dosegla nesluten razmah. Razlogov zato je več:
Slovenska kultura je veliko bolj jezikovna kot vizualna in zato prepričana, da sta le jezik in posledično literatura tisto, kar jo ohranja pri življenju, kar ji daje razlog bivanja.
Za razmah grafike v Sloveniji je bil ključen grafični bienale v Ljubljani, ki je od sredine prejšnjega stoletja naprej v Slovenijo vsake dve leti pritegnil najboljše umetnike tistega časa. In tako so Slovenci lahko iz prve roke spremljali razvoj sodobne umetnosti.
Vzporedno z grafičnim bienalom se je razvijala tudi tako imenovana ljubljanska grafična šola. To je zgodovinski pojem in označuje skupino slovenskih umetnikov, ki so se v Ljubljani ukvarjali z grafiko in ustvarjali v enakem kulturnem okolju v tretji četrtini prejšnjega stoletja.
Pred nami je 29 grafik in grafična mapa Zorana Mušiča s sedmimi litografijami iz zbirke KGLU. Poleg slovenskih so razstavljena tudi nekatera dela tujih avtorjev, ki tako omogočajo kvalitetno primerjavo in postavljajo tista prva v drugo luč.