Razstava izbranih del koroških likovnih umetnikov
Sodelujoči umetniki:
Franc Berhtold, Bogdan Borčić, Kaja Brezočnik, Stojan Brezočnik, Katja Felle, Peter Hergold, Davorin Horvat, Tomo Jeseničnik, Blanka Kefer, Vesna Krebs, Benjamin Kumprej, David Herzog Leitinger, Štefan Marflak, Jure Markota, David Mencinger, Marija Nabernik, Zoran Ogrinc, Karel Pečko, Luka Popič, Maja Pučl, Tjaša Rener, Anton Repnik , Janez Repnik, Naca Rojnik, Jerneja Smolnikar, Lucija Stramec, Boštjan Temniker, Aphra Tesla, Milan Unkovič, Aljaž Velički, Tanja Vergles, Sašo Vrabič
Razstava koroških likovnih umetnikov imenovana »Trenutek« predstavlja dela 32 avtorjev. Umetnike smo povabili, da so za razstavo prispevali po dve deli. Manjša so razstavljena v Galeriji Ravne, kjer so tudi naprodaj, medtem ko so tista večja na ogled v KGLU. Vsa dela so nastala v zadnjih letih in zato predstavljajo aktualen prerez ustvarjanja ali trenutek v času, v katerem je razvidno stanje umetniške produkcije na Koroškem, ki je na nedvomno zavidljivem nivoju. Razstava Trenutek torej na dveh lokacijah v dveh podobnih izvedbah vabi obiskovalce, da se seznanijo s trenutno ustvarjalno potenco koroških likovnih umetnikov.
Na ogled so najnovejša dela avtorjev, katerih generacijski razpon je občudovanja vreden. Sega od najmlajših, ki komaj končujejo študij in se šele začenjajo oblikovati kot samostojne umetniške osebnosti, do Karla Pečka in Bogdana Borčića globoko v 20. stoletje. Vsekakor pa je nadvse razveseljivo dejstvo, da je likovnih umetnikov v teh krajih veliko in da se še vedno veliko mladih odloča za študij umetnosti. In to kljub umetnosti nenaklonjeni družbeni klimi, kjer imata tehnologija in znanost nesporen primat. K njihovemu porastu gotovo prispeva tudi Fundacija Pečko s štipendijami za mlade študente umetnosti.
Vodilo izbora umetnikov za razstavo je bil geografski kriterij, čeprav se zavedamo, da tudi ta ni dokončen in popolnoma vodotesen. Tako z vidika političnega omejevanja teritorija Koroške, kot tudi zaradi dejstva, da mnogi mlajši avtorji sploh ne živijo tukaj, ampak se sem le bolj ali manj redno vračajo. A ohranjajo korenine žive.
V likovni umetnosti je posebej danes zelo nehvaležno govoriti o geografsko vezanih avtorjih, kar je očitno posebej pri mlajši generaciji. V našem primeru ne moremo govoriti o kakšni šoli, kot jih poznamo iz zgodovine umetnosti, temveč predvsem o skupini umetnikov, katerim je skupen kraj bivanja. Krajevna specifika v njihovih delih pride z leti, ko umetnik in kraj nekako zrasteta skupaj, kot na primer Anton Repnik na Muti, Karel Pečko, Bogdan Borčić in pokojni Jože Tisnikar v Slovenj Gradcu, Štefan Marflak na Ravnah, Benjamin Kumprej in pokojni Andrej Grošelj na Prevaljah. Ko se umetnik in kraj nekako navadita druga na drugega, si nič več ne nasprotujeta, ampak živita v nekem sožitju.
V primerjavi s koroškim narečjem, ki ga, kljub majhnemu številu govorcev, sestavljajo izrazite narečne skupine, v likovnih delih težko govorimo o nekem specifično koroškem vzdušju ali še ožje krajevnem. Nekoliko očitnejše so generacijske razlike. Avtorji starejše generacije predvsem slikajo in kiparijo, medtem ko se mlajši izražajo tudi s fotografijo in videom, z novimi mediji. Zanimiva je ugotovitev, da so dela umetnikov starejše generacije temnejših tonov, tista mlajših pa prinašajo celo paleto različnih barv z glasbo in gibom.
Po številčnosti avtorjev in njihovih del vidimo, da je likovna umetnost na Koroškem zelo živa in v primerjavi z drugimi umetnostmi na vrhunskem nivoju, mogoče še najmočnejša, kar ji ne nazadnje omogoča tudi institucija Koroške galerije likovnih umetnosti. Prav slednja s svojo dejavnostjo in zbirko, v katero spadajo tudi dela sodelujočih na tej razstavi, pomembno prispeva k razmahu likovne umetnosti na Koroškem, kar bo nedvomno sledilo tudi z razširitvijo njene dejavnosti na Ravne. Galerija Ravne se je v zadnjem letu uveljavila kot samostojna enota KGLU in je s svojo dejavnostjo že močno opozorila nase, posebej z razstavami, kot je bila tista Pina Poggija Evropa, Deukalion & Phyrra.
Prostor galerije Ravne je nekoliko manjši, zato smo umetnike povabili, da tam razstavijo dela manjših dimenzij. Ker dela te vrste pogosteje najdejo pot do kupca, kot na primer galerijski kosi, kot jih lahko vidimo v KGLU, smo se odločili, da ta dela ponudimo v prodajo. Na ta način želimo doseči nekoliko več pozornosti, ne samo strokovne javnosti, kot tudi omogočiti likovnim delom vstop v naše domove, čemur so pravzaprav namenjena. Ne nazadnje je vzrok temu našemu početju tudi pomanjkanje ustreznih prodajnih galerij v teh krajih, ki bi prevzele vlogo posrednikov med umetniki/ proizvajalci in kupci/ odjemalci.
Jernej Kožar
Umetniki: