Gostujoča predstavitev zbirke Pilonovih del prihaja iz Pilonove galerije v Ajdovščini v Slovenj Gradec v okviru projekta izmenjav zbirk muzejev in galerij z naslovom ZBIRKE V GIBANJU.

Pilonova galerija, ustanovljena leta 1973, hrani najobsežnejšo zbirko del slovenskega slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona, vključno z reprezentativnim izborom oljnih slik, ki umeščajo Pilona v sam vrh evropskih modernih umetnikov.

Veno Pilon je eden izmed najpomembnejših mojstrov slovenskega ekspresionističnega slikarstva med obema velikima vojnama dvajsetega stoletja, čeprav je njegov temeljni opus vezan le na študijska leta v Pragi (1919) in Firenzah (1920–21) in obdobje bivanja v domači Ajdovščini do odhoda v Pariz leta 1928. Poleg krajinskih vedut, ki po svojem modernističnem izrazu nimajo primerjave v sočasni slovenski umetnosti, je najpomembnejša serija psihološko poglobljenih portretnih upodobitev, pri katerih je izrazil vsestransko napetost telesa kot vidnega nosilca nevidnega notranjega življenja in duh kot oživljeno snovnost, in ju sugestivno zaokrožil v neposredno telesno, domala erotično izkušnjo sveta, kakršne v zadržani, meščansko vljudni slovenski umetnosti dotlej niso poznali. S svojimi grafikami je leta 1924 nastopil na Beneškem bienalu. Leta 1928 se je za stalno naselil v Parizu, kjer je po nekaj letih slikarstvo skoraj povsem opustil in se posvetil fotografiji, ki mu je sicer pomenila vir preživetja, a je obenem ustvaril tudi pomemben umetniški opus, s katerim je beležil utrip umetniškega vzdušja na Montparnassu. Po drugi svetovni vojni je na svojem domu sprejemal slovenske rojake, umetnike in intelektualce, ki jih je pot iz različnih nagibov pripeljala v Pariz in marsikdo ga je ohranil v spominu kot imenitnega neuradnega (in neutrudnega) kulturnega atašeja v prestolnici umetnosti ob Seni. Občasno je delal kot organizator razstav, urednik, ilustrator in prevajalec, kot scenograf je bil leta 1947 nekaj mesecev v Sloveniji in sodeloval pri nastajanju filma Na svoji zemlji. Po smrti žene se je leta 1968 vrnil v domovino in leta 1970 v Ajdovščini umrl.
Z donacijo del iz umetnikove zapuščine, ki jo je sin Dominique Pilon namenil Ajdovščini, so v hiši, kjer je bila nekoč pekarna slikarjevega očeta, leta 1973 ustanovili Pilonovo galerijo. Danes kot del državne muzejske mreže združuje dve sosednji hiši v osrčju Ajdovščine, fasadi obeh hiš pa sta ločeni z barvo ter v notranjščini ohranjeni z vsemi detajli. Avtor prenove je bil ajdovski arhitekt Svetozar Križaj (1921–1996), ki je zanjo leta 1976 prejel Plečnikovo nagrado.
V zapuščini je poleg umetniških del tudi bogat arhivski fond: dokumenti, rokopisi, korespondenca, knjige in osebni predmeti umetnika. Zbirka je bila skozi leta obogatena z odkupi in darili.

Razstava v Slovenj Gradcu zajema reprezentančen izbor in vključuje dela, ki so urejena kronološko in po zvrsteh: ustvarjalni začetki na goriški realki pred 1. svetovno vojno, risbe in akvareli, nastali v ruskem ujetništvu, skice z njegovih potovanj in študija v Pragi, Firencah in na Dunaju, grafična dela iz študijskega obdobja, portreti, krajine in tihožitja v olju ter njegov bogat risarski opus, ki ga je ustvaril v času svojega bivanja v Parizu med 1928–1968. Razstavo dopolnjuje izbor iz umetnikovega fotografskega opusa, ki obsega krajine, portrete in tihožitja, nastale v pariškem obdobju v 30.-ih letih.