Biografija

Blaž Prapotnik (l. 1966) je eden najvidnejših soustvarjalcev slovenjgraške alternativne scene prve polovice devetdesetih. Sooblikuje jo na likovno-grafičnem področju, z glasbo ter s pisanjem poezije, besedili za komade in časopisnimi članki.

Med letoma 1988 in 1996 izda pet pesniških zbirk, od tega tri v samozaložbi in dve pri lokalnih koroških založbah (Pegaz prebija zvočni zid in V redu kaos). Poleg tega igra v bendih in piše besedila (Ilex, Pegazz, Ex animo/Blažev žegen), soorganizira koncerte in je kronist alternativnega dogajanja v lokalnem tisku (Prepih, Odsevanja). Čeprav ima na začetku tudi slikarske ambicije, se v toku desetletja preusmeri v uporabno grafiko. Med drugim oblikuje plakate in ovitke nosilcev zvoka za lokalne neodvisne ustvarjalce (Ilex, Marko Merčnik, Abadon, Pulsa Theatro) in na ta način prispeva svoj košček k vizualni podobi koroške alternative devetdesetih.

Danes je grafični oblikovalec (Epigraf) in sourednik koroške revije za leposlovje in kulturo Odsevanja.

Muzika

Blažev prvi bend je velenjska metal zasedba Minsko polje, v kateri sredi osemdesetih igra še kot srednješolec. Med večjimi dosežki skupine je koncert s someščani Šank rock ob dnevu mladosti leta 1985.

Po odsluženem vojaškem roku in študiju v Ljubljani se Blaž leta 1990 kot basist pridruži novonastali slovenjgraški akustični rock zasedbi Ilex. V njen repertoar prispeva nekaj besedil (Déjà vu, Melanholija, Si srečen, prijatelj) ter oblikuje logotip, plakate in ovitek kasete Barvno nebo z naslovnico Spomenka Felleta.

Po odhodu iz Ilexov leta 1992 s Sandijem Kreblom ustanovi duo Pegazz, ki se pozneje razširi v trio s kitaristom Tomažem Kebrom. Pegazz v studiu Radia Alfa med drugim posname skladbi Sončna nedelja in Moj kamen ter na domačem terenu odigra več koncertov.

Od leta 1996 Blaž ustvarja s pianistko in flavtistko Valentino Prapotnik. Nastopata pod imeni Blaž in Valentina, Terc et nule (trio z Markom Kristanom) in, najdlje, kot Ex animo. V razširjeni zasedbi leta 2001 objavita mini album Ekslibris. Ex animo intenzivneje nadaljuje delo z bobnarjem Tomažem Smolčnikom in se pozneje preimenuje v Blažev žegen, zasedbo, ki živi še danes. Njeni songi so zbrani v istoimenski zbirki Blažev žegen (Cerdonis, 2005).

Poezija

Prve tri pesniške zbirke (Posqs št. 1, Krik iz labirinta in Strgane strune) Blaž objavi v samozaložbi (t. i. samizdati). Njihova posebnost je, da jih opremi s svojimi grafikami in risbami. Poezijo nato objavlja v literarnih revijah – Odsevanjih, Mentorju, Dialogih, Sodobnosti, Literaturi … Pri domačih založbah izideta še zbirki Pegaz prebija zvočni zid (Voranc, Ravne na Koroškem, 1992) in V redu kaos (Cerdonis, Slovenj Gradec, 1996). Za prvo zbirko spremno besedo napiše Ciril Zlobec, za drugo Milan Vincentič in Marjan Pungartnik. V redu kaos Blaž promovira s happeningom v tedaj še nedograjeni mansardi Knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu (postavitev scene je delo Marka Kristana).

⋅  Posqs št. 1 (samozaložba, 1988)
⋅  Krik iz labirinta (samozaložba, 1990)
⋅  Strgane strune (samozaložba, 1991)
⋅  Pegaz prebija zvočni zid (Voranc, Ravne na Koroškem, 1992)
⋅  V redu kaos (Cerdonis, Slovenj Gradec, 1996)
⋅  Blažev žegen (Cerdonis, 2005)

Umetniška grafika in risba

Blaž se začne vizualno izražati že zelo zgodaj in nekaj časa goji ambicijo, da bi slikarstvo tudi študiral. Na prelomu osemdesetih in devetdesetih se tako intenzivno ukvarja z grafiko in risbo in junija 1991 svoja dela prvič samostojno razstavi v Kulturnem domu Stari trg.

Stripovske pasice objavlja v pustnem satirično-humorističnem časopisu Kurent.

V tem času nastane tudi serija linorezov z glasbenimi motivi:

⋅  Grafika V-Fly iz cikla R’n’R, linorez, 1990
⋅  Grafika Motorhead iz cikla R’n’R, linorez, 1991
⋅  Grafika Solo iz cikla R’n’R, linorez, 1991
⋅  Grafika Jazz bass iz cikla R’n’R, linorez, 1989
⋅  Grafika Duo iz cikla R’n’R, linorez, 1991

Uporabna grafika

Kot tiskar in grafični oblikovalec Blaž v devetdesetih izdeluje tudi plakate za koncerte  koroških neodvisnih zasedb na slovenjgraških prizoriščih. V tiskarni, kjer je zaposlen, mu dovolijo eksperimentirati (klišeje za izdelavo plakatov je izdeloval že kot srednješolec) in z veseljem si da duška. Oblikuje tudi ovitka kaset Tuinentjazmi Marka Merčnika in Barvno nebo skupine Ilex ter cedeja Apokalipsa skupine Abadon.

Plakati:

⋅  Coolturni experiment, Pod velbom, 28. 11. 1991
⋅  Ilex, Kulturni dom Stari trg, 25. 5. 1990, montaža xerox
⋅  Prerez alter art scene, Colatio bar, 15. 2. 1992
⋅  Koncert, Kulturni dom Slovenj Gradec, 17. 2. 1993, avtorja: Spomenko Felle in Blaž Prapotnik
⋅  Rock koncert, Amfiteater OŠ Slovenj Gradec, 23. 6. 1994

Naslovnice kaset in cedeja:

⋅  Abadon, Apokalipsa (Conan, 1996)
⋅  Ilex, Barvno nebo (samozaložba, 1993)
⋅  Marko Merčnik, Tujeinentjazmi (Založba GEC, 1997)

Trivia:

⋅ Blaž takoj po rojstvu nekaj časa živi v bloku v stanovanju nad slovenjgraško tiskarno (Celjska 21). Ko se preselijo, ima sobo natančno pod ateljejem Karla Pečka na Ulici heroja Vrunča (danes Vrunčeva ul.). Pozneje na pol v šali pravi, da je to okolje najverjetneje eden izmed razlogov za njegovo vizualno ustvarjalnost. Ni pa zanemarljivo, kot pravi, »da je pri petih letih padel v materine oljne barve in nato ves teden smrdel po terpentinu oziroma po oljnem slikarstvu«.
⋅ Za svojo poezijo dobi prvo spodbudo pri profesorju Tonetu Turičniku, ko mu Blaževa mama na skrivaj pokaže sinove pesmi. Čeprav so te marsikdaj »na prvo žogo, prostaške in pank«, je profesor v kravati zelo razumevajoč in Blažu pove, kje »pizda« v tekstu deluje in kje ne.
⋅ Na pobudo Andreja Makuca Blaž pošlje svoje pesmi literarnim revijam; urednik revije Sodobnost Ciril Zlobec mu čez čas odpiše, da bodo poezijo objavili. Vpraša ga še, ali je na fotografiji, ki jo hranijo v uredništvu, zares on. Fotografija sicer ni Blaževa, toda ko mladega pesnika po objavi na ulici ustavi profesor Jože Potočnik, ki je bral revijo, Blažu »zraste greben,« kot prizna pozneje.