Zasedba

Aleš Keber / Samir Burzić – bas kitara in vokal
Benjamin Lesjak – trobenta in vokal
Ivan Viderman – kitara in vokal
Karli Pšeničnik – bobni
Matjaž Mlakar – saksofon, blokflavta, klarinet
Roman Golob – kitara in vokal

O skupini

Jazz-rock zasedba Holy Mary’s Dealer ali na kratko H. M. D. nastane na Prevaljah novembra leta 1991. Njena baza je vadbeni prostor, ki si ga v kleti osnovne šole uredi kitarist Ivan Viderman, prej član alternativne rock zasedbe Podzemlje. V prvi postavi združijo moči kitarist Roman Golob, saksofonist Matjaž Mlakar (pozneje Jazoo in Loose Cannon), kitarist Ivan Viderman, bobnar Karli Pšeničnik (prej Podzemlje), basist Aleš Keber (Quo Vadis, Funeral March, Blind Hate, Herald IV. …) ter Benjamin Lesjak na trobenti in vokalu.

Peterica začne kmalu ustvarjati lastne komade. Večinoma temeljijo na Romanovih in Matjaževih zamislih, pa tudi na Aleševih idejah, ki jih bend skupinsko razvije. Benjamin glasbenim predlogam dodaja besedila.

Romana in Matjaža sicer družijo sorodne glasbene zamisli in okus – poslušata big bende, Franka Zappo, Gonge, Led Zeppeline in širok žanrski spekter druge glasbe, kar se odraža tudi v glasbi H. M. D. [showhide]

Bend se v vadbenem prostoru dobiva skoraj vsak dan. Zgodi se, da kateri izmed članov pride na vaje takoj, ko konča nočni šiht, saj jim druženje in muzika veliko pomenita. V razmeroma kratkem času ustvarijo uro in pol dolg repertoar lastnih skladb, ki ga na koncertih igrajo brez pavz med komadi, kot neprekinjen glasbeni tok.

Menedžer Peter Slanič, ki skrbi za njihove koncerte, rezervira studio Piramida v Mariboru, kjer H. M. D. konec avgusta 1992  na magnetofonski trak zabeležijo tri komade: Prawlitza, Verteiler in Duet. Pred koncertom v Kulturnem domu Slovenj Gradec (17. 2. 1993) jih predstavijo v alternativni oddaji Vibrator na Koroškem radiu (voditelj Borut Godec), ki jih nato tudi večkrat zavrti v programu. Žal skupini za več posnetkov zmanjka denarja, saj sredstva malo prej vloži v novo ozvočenje. Kako so zveneli nekateri drugi komadi, pa razkrivajo demoposnetki, ki jih naredi v vadbenem prostoru.

H. M. D. igrajo v Domu borcev v Šentjanžu, Pri Škrubiju v Črni, v Menzi hidroelektrarne v Dravogradu, Narodnem domu v Mežici, Družbenem domu na Prevaljah, bazenu Mojca na Ravnah, Pri Mačku v Radljah … – vseh priljubljenih koncertnih prizoriščih tistega časa, ki jih pretežno srednješolska mladina dodobra napolni, tudi če igrajo samo lokalni bendi. Povezani so tudi s slovenjgraško sceno in večkrat igrajo na skupnih koncertih v Slovenj Gradcu in Starem trgu. Med drugim se ohranita plakata in fotografije s koncertov v Kulturnem domu Slovenj Gradec (17. 2. 1993) in atriju Druge osnovne šole Slovenj Gradec (23. 6. 1994). Na koncertih si H. M. D. delijo oder z zasedbami Ilex, Pulsa theatro, Pegazz, Hladno pivo, Borghesia, Ana Pupedan, Wellblott, BBJ Band, Markom Merčnikom …

Leta 1993 skupino zaradi drugih obveznosti zapusti Aleš, ki gre igrat k Funeral March in pozneje Herald IV. Njegovo mesto zasede Samir Burzić – Suri, basist z zgodovino igranja v narodnozabavnih ansamblih.

Pot skupine H. M. D. prekine Matjažev in Romanov odhod v vojsko. Ko se vrneta, nekaj časa še poskušata ohraniti skupino pri življenju, vendar imajo drugi člani tedaj že vsak svoje prioritete – študij, resna razmerja in službe. Matjaž se leta 1996 pridruži Jazoojem in H. M. D. dokončno razpade.

[/showhide]

Trivia

⋅ Romanu in Matjažu še pred nastankom H. M. D. prostor za vaje v kleti ravenske gimnazije priskrbi profesor umetnostne vzgoje na šoli, akademski slikar Benjamin Kumprej. Profesor pozneje H. M. D.-ju priskrbi tudi nekaj koncertov, med drugim v Gostilni Maček v Radljah in na otvoritvi slikarske razstave Roberta Ošepa 21. 9. 1993 v A banki na Prevaljah, kjer bend nastopi v okrnjeni zasedbi.

⋅  Med priredbami, s katerimi H. M. D. navdušujejo občinstvo, se v spominu ohranijo tri skladbe: She Brings the Rain zasedbe Can, Smoke On the Water Deep Purplov in Peelova I Like Marijuana, ki jo odigrajo tudi na koncertu preed gostilno Pri Škrubiju v Črni, ki se ga Matjaž in Roman pozneje spominjata kot najbolj divjega v njihovi karieri.

⋅ Da bi opozorili nase, pojasni Aleš, koncerte pogosto začenjajo z razglašeno izvedbo Na planincah. Priredba se je ohranila na posnetku iz njihovega vadbenega prostora.

⋅ H. M. D. se v poznejši fazi ponašajo tudi z zelo dobrim ozvočenjem, kar v prvi polovici devetdesetih ni samoumevno. Kupijo ga od članov Četrte dimenzije, z njim pa Roman in Ivan tisti čas tudi ozvočujeta koncerte.

⋅ Matjaž se spominja, da člani benda poslušajo veliko različne glasbe vseh možnih žanrov. Po plošče hodijo čez mejo, vir glasbe pa je tudi radijska postaja Ö3 in oddaja Rock Caffe. Koncerte, ki jih predvaja radio, si snemajo na kasete.

Diskografija

⋅ H. M. D., “Verteiler”, “Prawlitza” in “Duet”
Posneto v studiu Piramida, Maribor, avgusta in septembra 1992, neizdano, TR

Tonski tehnik: Darko Mustajbašič
Producent: Peter Slanič

⋅ H. M. D., Garaža OŠ Prevalje
Posneto v garaži OŠ Prevalje, nedatirano, demo kaseta