Repertoar Xenophobie od začetka tvorijo njeni lastni komadi, ki sodijo v polje death metala, vendar tovrstno usmeritev tudi presegajo. Pravila žanra po eni strani kršijo Omarjeva besedila, katerih teme niso satanizem, okultizem, misticizem in podobno, pač pa so odsev časa. Po drugi strani je zasedba inovativna na ravni same glasbe, saj začne sčasoma v žanr vpeljevati elemente drugih zvrsti in uporabljati za death metal neznačilne instrumente. Javnost njene komade prvič sliši na koncertnem krstu v Ljutomeru, med njenimi prvimi nastopi pa je še koncert v klubu Vrtnica v Velenju.

Junija leta 1990 Benjamina na basu zamenja Davorin Gunžer, ki je zaradi sorodnega glasbenega okusa in prijateljskih vezi že prej tesno povezan s skupino. Že naslednji mesec zasedba v studiu Bon-Ton v Rogatcu s producentom Zvonkom Tepešem v treh dneh posname svoj prvi demo, Fragments of Morbid Reality. Kaseta kljub studijski neizkušenosti benda naleti na dober sprejem pri poslušalcih. Predstavijo jo na koncertih po raznih dvoranah in klubih (večinoma izven Koroške), kjer nad zvokom bdi Marko Vitežnik, tudi avtor ovitka kasete, sicer pa tesni sodelavec, ki dobro ve, kako bi skupina rada zvenela.

Marca 1991 se peterica zapre v studio Akademik v Ljubljani. S producentom Bracom Doblekarjem posname pet komadov, ki so precej drugačni od njihovih prvih demo posnetkov. Vključujejo namreč za death metal neznačilne primesi klasične glasbe in jazza – prispevek operne pevke Dunje Spruk (sicer Davorinove tete) in jazzovskega saksofonista Milka Lazarja. Poleg tega v komade vključijo klaviature, ki jih odigrata Janez Robnik in Sašo Mlakar.

Za posnetke se ogreje mlada lendavska založba Blackout Records in jih v omejeni nakladi 500 izvodov objavi na vinilnem epeju Signs of Mental Decay. Ploščo natisne Croatia Records, distribucijo v Sloveniji prevzame založba NIKA. Komad Dregs of Mankind z epeja izide tudi na kompilaciji Chronology of Death z bendi Sentenced, Carbonized in Bluuuurgh, ki jo istega leta izdata domača fanzina Blackout Zine in Thrash Your Brain Zine.

Leto 1991 je za Xenophobijo tudi koncertno zelo aktivno. Že med snemanjem v Akademiku igra v klubu K4 v Ljubljani, kjer posname tudi nikoli dokončan video in vzbudi zanimanje Petra Lovšina, ki z njo naredi intervju. Zvrstijo se nastopi v klubu Vrtnica v Velenju (15. 3.), v MKC Koper, kjer so predskupina skopskim Mizar (10. 5.) in na Fuck Off Commercial Festivalu IV. v Žalcu (25. 5.), kjer jih novinar HTV razglasi za »najboljši bend tega večera«.

Xenophobia ves čas išče načine, kako bi prodrla v svet. Ker pa nima menedžerja in zadostnega znanja, njeni poskusi niso vedno tako uspešni, kot bi si želela. Na poti k širši prepoznavnosti jo blokirajo tudi drugi dejavniki. Ko se, na primer, dogovarja za turnejo po Švedski kot predskupina zasedbe Invocator, dogovor propade, ker bi si morala polovico stroškov kriti sama, česar pa si člani zasedbe ne morejo privoščiti. Potencialno največji koncert v menzi Študentskega naselja v Ljubljani 28. junija pa pade v vodo, ker njihovi vzorniki Morbid Angels zaradi desetdnevne vojne odpovejo prihod v Slovenijo.

Skupina do konca leta odigra še nekaj koncertov – med drugim v Domu krajanov Konovo v Velenju (25. 11.) in MKC Maribor, kjer nastopi s koroškimi somišljeniki Funeral March  (17. 12.).

Iz benda že pred koncertom v MKC Maribor odideta Frene Krevh in Bogdan Dobnik, zamenjata pa ju bobnar Janko Viher in kitarist Primož Mori. Dvojec za koncerte naštudira star repertoar Xenophobije, hkrati pa skupina ustvarja nove komade s primesmi funka. V tej zasedbi med drugim še enkrat nastopi v K4, kjer ji prisluhne tudi Mladinin kritik Jaša Kramaršič, ki meni, da bi bilo bolje, če bi se skupina držala stare death metal linije.

Fantje se še enkrat odpravijo snemat, vendar posnetki, ki jih v studiu Radia Alfa v Slovenj Gradcu naredijo s prvotnim basistom Benjaminom, ne ugledajo luči sveta. Ker so nekateri člani takrat že študentje v Ljubljani, del Xenophobije pa ostaja v Slovenj Gradcu, redne vaje niso več mogoče. Ni jim do polovičarstva, zato skupino razpustijo.

⋅ Pascal Rogl je povezan še z enim poskusom Xenophobie, da bi prodrla v tujino. Rogl je namreč poznal Glorio Cavalera, ženo brazilskega pevca in kitarista Maxa Cavalere, tedaj čislanega kot soustanovitelja Sepulture. Z njo se je dogovarjal, da bi Max odpel spremljevalne vokale na enem od posnetkov za EP Signs of Mental Decay. Žal do sodelovanja ni prišlo, ker je Max svoje bivanje v Sloveniji nepričakovano skrajšal.
⋅ Xenophobijo so podpirali tudi nekateri mediji. Med največjimi promotorji skupine sta bila voditelja težkometalne oddaje na Valu 202 Boštjan Jurečič in Mitja Prezelj.
⋅ Xenophobia ni nikoli igrala priredb. Edina izjema je skladba Unbelievable britanske alternativne dance skupine EMF, ki so jo Slovenjgradčani konec leta 1991 odigrali v MKC Maribor.
⋅ Skupina je imela izdelano delovno etiko in njeni člani so se tudi po prežurirani noči ob devetih zjutraj prikazali na vajah. Vadili so ves dan, skoraj vsak dan, včasih brez odmora za kosilo. Kondicijo so vzdrževali s športom.
⋅ Bogdan in Frene sta po odhodu iz Xenophobije s prvotnim basistom Benjaminom ustanovila instrumentalni prog-rock trio Loop, ki se je pozneje prelevil v Pulso Theatro. Bila sta tudi med soustanovitelji jazz-rockovske zasedbe Jazoo.

⋅ Sentenced, Carbonized, Bluuurgh, Xenophobia, Cronology of Death 
Blackout Zine/Thrash Your Brain Zine, 1991, 7” EP

Skladbe:
1. Sentenced – Desperationed Future
2. Carbonized – Monument
3. Bluuurgh… – Compost Christ
4. Xenophobia – Dregs of Mankind

Oblikovanje ovitka: ni podatka

⋅ Xenophobia, Fragments of Morbid Reality 
Samozaložba, 1990, demo kaseta

Posneto in zmiksano v studiu Bon Ton v Rogatcu julija 1990
Produkcija in mix: Zvonko Tepeš in Xenophobia
Oblikovanje ovitka: Marko Vitežnik