![\"lojzi_majhna\"](\"https:\/\/www.glu-sg.si\/wp-content\/uploads\/oldimages\/stories\/lojzi_majhna.jpg\")
<\/p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V spomin kiparju Alojziju Jer\u010di\u010du<\/p>\n
Objavljamo zapis Marka Jeraja, v spomin koro\u0161kemu kiparju Alojziju Jer\u010di\u010du<\/p>\n
“Na pokopali\u0161\u010du Muta \u2013Vuzenica so se ob koncu minulega tedna so se poslovili \u0161tevilni doma\u010dini, sorodniki in prijatelji likovne umetnosti od Alojza Jer\u010di\u010da. Rodil se je 19. maja 1948 v \u0161tevilni kova\u0161ki dru\u017eini na Muti. Vsi, ki smo ga poznali, v srcu \u010dutimo, da je Alojz Jer\u010di\u010d – Lojzi bil res velik umetnik, kipar \u2013samouk. Svoje nadarjenosti ni preverjal na umetni\u0161ki akademiji ali se dru\u017eil z umetniki, saj so mu \u0161tevilni zavidali njegovo izrazno mo\u010d, ki jo je kot kipar izra\u017eal in upodabljal v varjenem \u017eelezu, torej v zelo nenavadni, a zahtevni tehniki in materialu. Njegove kompozicije so bile velike od nekaj deset centimetrov do ve\u010d metrskih skulptur, katerim pa je vsem znal vdihniti \u010dustva trpe\u010dega ali ponosnega , bojevitega ali miroljubnega viteza Don Kihota, samozavestnega kmeta \u0160arha, strah vzbujajo\u010dega Samuraja, kova\u010da in livarja na Muti, do abstraktnih skulptur, kot so Jate ptic, virtualni Cunami, Hiro\u0161ima, Apokalipsa, Kri\u017eani, Sv. trojica \u2026
Spomnim se besed kritika Hude\u010dka, ko je orisal Lojzija kot osebnost . Ob otvoritvi razstave v Celovcu je za\u010del svoje razmi\u0161ljanje takole: \u00bb Ali si predstavljate Lojzija Jer\u010di\u010da, ki se vozi po transibirski \u017eeleznici in ve\u010d kot teden dni sedi na istem sede\u017eu, nasproti njega pa sedi prikupna Japonska novinarka Hiroko. Pri tem je treba povedati, da prvi ne zna nobene japonske besede in Hiroko nobene slovenske besede, pa vendar sta se med potjo toliko zbli\u017eala, da se je Hiroko odlo\u010dila, da bo \u017eivljenje nadaljevala v dvoje z Alojzom Jer\u010di\u010dem\u00ab. Njegov hotni – ustvarjalni duh ni popustil niti pri oblikovanju \u017eeleza. Z varilnim aparatom je oblikoval umetni\u0161ki izdelek, kot da bi delal s plastelinom, \u010de ni \u0161lo, je za\u010del znova. Bil je tudi zelo samokriti\u010den in nezadovoljen, \u010de podoba ni bila po njegovi zamisli, je delo odlo\u017eil za nekaj \u010dasa in nato nadaljeval. Njegova razmi\u0161ljanja so vedno te\u017eila k popolnosti in originalnosti pa \u010detudi na ra\u010dun lastnega zdravja.
Ko je bil izbran na nate\u010daju Za nacionalni park v mestu Hakone pod japonskimi Alpami s skulpturo KRIK UPANJA, smo vedeli da bo Lojzi zmagovalec. Vsi v Gorenju, kjer je bil takrat zaposlen, smo ob\u010dudovali nastajanje mogo\u010dne 6 metrske skulpture, ki jo je s pomo\u010djo sodelavcev potem razrezal, zlo\u017eil v kontejner in poslal na Japonsko. To je na\u0161ega kiparja Lojzija tako fasciniralo in navdihnilo do novih zmag, da je z \u017eeno ostal na Japonskem celih 18 let. Pri njem so na\u0161li zato\u010di\u0161\u010de skoraj vsi slovenski obiskovalci Japonske. Da je bil Lojzi svetovni popotnik in se je zna\u0161el v vsaki situaciji na razli\u010dnih koncih sveta, vedo povedati njegovi najbli\u017eji in tudi nekatera dejstva.
Njegova prijateljstva so se iz leta v leto \u0161irila. Poznal je mnogo slovenskih ambasadorjev, novinarjev, dr\u017eavnih poslancev in svetnikov, direktorjev, \u017eupanov, vodilnih mened\u017eerjev, zdravnikov, psihologov in preprostih ljudi, s katerimi se je najve\u010d dru\u017eil. Svoje umetnine je razdeljeval po sme\u0161ni ceni ali pa je bila cena le nadomestilo materialnih stro\u0161kov. Samo, da je imel za pre\u017eivetje. \u0160e predno je od\u0161el na Japonsko, se je preselil na Ljubno ob Savinji, kjer si je v biv\u0161i osnovni \u0161oli Rastke uredil stalno prebivali\u0161\u010de. \u017dal s tem nakupom ni imel sre\u010de. Ko se je vrnil, je bila njegova hi\u0161a pod hipoteko. Biv\u0161i lastnik je bankrotiral in sprememba v zemlji\u0161ki knjigi ni bila ve\u010d izvedljiva. \u017de v novi Sloveniji je bil ob vse. Sledila je izselitev in agonija. Kljub temu pa je tudi na Ljubnem ustvaril veli\u010dastno skulpturo, posve\u010deno slovenski osamosvojitvi. Me\u010d miru stoji v industrijski coni pred tovarno Kovinarstvo Ljubno .
Alojzij, v svetu poznan kot Alios, je bil v ve\u010dnem gibanju. Ta virtualni \u010dustveni svet, nepote\u0161ena umetni\u0161ka zvedavost in ustvarjalnost sta ga vodili skozi \u017eivljenje lepot in tegob. Tudi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci mu nismo znali pomagati, \u010deprav smo vedeli, da je resno bolan. Zadnje zaveti\u0161\u010de mu je nudil dom starostnikov v \u010cerne\u010dah kjer je ustvarjal do zadnjih dni. \u017dal se je njegova \u017eivljenjska zgodba za\u010dela in tudi kon\u010dala na nenavaden na\u010din.
\u0160koda , res \u0161koda, da so tak\u0161ni ljudje prepoznani \u0161ele po njihovi smrti.
Hvala Lojzi za vse igrive misli in umetni\u0161ke stvaritve, ki bodo trajno krasile na\u0161e domove in slovensko domovino.”<\/p>\n
Besedilo: Marko Jeraj , univ. dipl. psiholog
Fotografija: Alojzij Jer\u010di\u010d , posnetek Ludvik Jer\u010di\u010d<\/p>\n
<\/p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V spomin kiparju Alojziju Jer\u010di\u010du Objavljamo zapis Marka Jeraja, v spomin koro\u0161kemu kiparju Alojziju Jer\u010di\u010du “Na pokopali\u0161\u010du Muta \u2013Vuzenica so se ob koncu minulega tedna so se poslovili \u0161tevilni doma\u010dini, sorodniki in prijatelji likovne umetnosti od Alojza Jer\u010di\u010da. Rodil se je 19. maja 1948 v \u0161tevilni kova\u0161ki dru\u017eini na Muti. Vsi, ki smo ga poznali, v srcu \u010dutimo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2023,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2092","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2092","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2092"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2092\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2375,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2092\/revisions\/2375"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2023"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2092"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2092"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.glu-sg.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2092"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}