Nizozemski slikar in grafik Toon Wegner je že v petdesetih letih preteklega stoletja odkril Jugoslavijo in Slovenijo. Še posebej je bil naklonjen Slovenj Gradcu, kjer se je spoprijateljil s Karlom Pečkom ter se v mesto v naslednjih letih pogosto vračal. Leta 1975 je ob mednarodni razstavi Mir 75 zasnoval edinstveno akcijo holandskih umetnikov, ki so slovenjgraškim družinam podarili 4000 grafik z različnimi motivi z namenom, da umetnost pride v vsak dom. Grafiko Jugoslovanske žene v vlaku je Wegner prvič razstavljal v Slovenj Gradcu na samostojni razstavi leta 1965, deset let pozneje pa jo je vključil v projekt Umetniško delo v vsako gospodinjstvo. Realistični prizor, na katerem je z velikopoteznimi linijami in uporabo močnih kontrastov med svetlobo in senco upodobil utrujene in speče bosanske žene z otrokom, je sam opisal kot »… hommage deželi, ki mi je poleg Nizozemske med vsemi drugimi najbolj pri srcu« (Toon Wegner, Umetnostni paviljon Slovenj Gradec, 1965).