Koroška galerija likovnih umetnosti je muzej za vizualno umetnost, ki se osredotoča na zbiranje in proučevanje umetnosti od druge polovice 20. stoletja, ter pomemben družbeni akter, ki s svojim programom odpira aktualna vprašanja in izpostavlja vsebine, ki so v splošnem diskurzu večkrat zapostavljene. KGLU je muzej nacionalnega pomena, saj opravlja javno službo varovanja premične kulturne dediščine, prav tako pa se vpenja v mednarodne muzejske mreže. Velik poudarek pri samem delu galerije je na pedagoških in andragoških programih, ki predstavljajo pomembno usmeritev inštitucije kot javnega prostora, ki nudi možnost izobraževanja in razvoj kritične misli. Koroška galerija likovnih umetnosti poleg razstavnih in administrativnih prostorov v centru Slovenj Gradca programsko skrbi tudi za Galerijo Ravne, ki se nahaja v Kulturnem centru na Ravnah na Koroškem.

Zgodovina

Koroška galerija likovnih umetnosti je bila ustanovljena leta 1957 kot Umetnostni paviljon, dejavnost institucije pa je z izgradnjo zbirke, ki daje ustanovi danes posebno vrednost in določa njeno dejavnost, kmalu od galerijske prešla v muzejsko. Pobudniki ustanovitve galerije in organizatorji prvih razstav in predavanj so bili člani t. i. Akademske skupine (ustanovljene 1954), ki so jo sestavljali arhitekta Marjan Gnamuš in Mirko Zdovc, filolog Primož Simoniti in akademski slikar Karel Pečko. Prizadevanja skupine so kmalu prešla v formalno ustanovljeno galerijo, ki jo je vse od ustanovitve do leta 1997 vodil Karel Pečko. Že v šestdesetih letih je institucija začela prirejati mednarodne razstave, za katere je bila značilna angažirana pozicija takratnih umetniških praks, kar je odražala tudi ustanova, ki je zastopala humanistične vrednote in poudarjala pomen solidarnosti. Leta 1966 je bila galerija za namene mednarodne razstave razširjena, dograjen je bil nov razstavni paviljon, ki je bil namenjen sodobnim razstavnim projektom. Aktivnosti galerije so prispevale k izgradnji specifične identitete mesta Slovenj Gradec, ki je leta 1989 dobilo tudi naziv Mesto glasnik miru. Štiri velike mednarodne razstave (1966, 1975, 1979 in 1985), ki so potekale pod okriljem Organizacije združenih narodov zaznamujejo poslanstvo galerije še danes, saj so pomenile temeljne zastavke mednarodne zbirke, ki ima danes v luči aktualnega dogajanja vedno večji simbolni pomen. Od devetdesetih let do danes je galerija razširila svoje delovanje tako v smislu širjenja zbirke, kot v smislu profesionalizacije kadra. Narejeni so bili odločilni koraki v smer razvoja sodobne institucije, ki v skladu z muzejskimi standardi in praksami skrbi za zbirko, organizira razstave in aktivnosti, namenjene izobraževanju ter sodelovanju z raznolikimi publikami.

Zbirke

Zbirka Koroške galerije likovnih umetnosti danes šteje okoli 2600 del. Sestavljajo jo dela številnih tujih in domačih avtorjev ter posebni večji sklopi zbirk, kot so zbirka Jožeta Tisnikarja, ki je dopolnjena z zbirko Hommage Tisnikarju – ta povezuje dela slovenskih in tujih avtorjev s Tisnikarju sorodno tematiko – zbirka del Franca Bernekerja, Bogdana Borčića, Valentina Omana, Štefana Planinca in Pina Poggija. Galerija hrani in dopolnjuje tudi specifično zbirko, ki je začela nastajati ob razstavah pod pokroviteljstvom Združenih narodov 1966–1985, ki jo sestavljajo mednarodna likovna dela z aktualnimi angažiranimi temami, kot so vojna, migracije, socialne neenakosti … Posebna pozornost pa je namenjena sodobni umetniški produkciji predvsem regionalnih umetnikov kot tudi umetnikov iz celotne Slovenije. Več o delih iz naše zbirke najdete tukaj.

Vizualna podoba

Koroška galerija veliko pozornost namenja svoji vizualni podobi, v ta namen sodelujemo s številnimi priznanimi grafičnimi oblikovalci in vizualnimi umetniki. Leta 1975 je grafik Harald Draušbaher izdelal grafično zasnovo za mednarodno razstavo Mir 75, ki je potekala pod pokroviteljstvom OZN. Logotip, ki se je uporabljal ob razstavi, se je ohranil tudi po njej in postal uradni znak KGLU. V logotipu, ki je bil sprva zelene barve, sta upodobljena lista iz narave, ki ponazarjata preplet narave in umetnosti ter samo umeščenost Koroške galerije – v središče narave med hribe in gozdove. Podoba dveh listov, ki se je kasneje uporabljala v modri barvi je prestavljala znak galerije dobra štiri desetletja.
Leta 2015 je grafična oblikovalka Anna Lena von Helldorff zasnovala vizualno podobo razstave Zbirka v obratu: prenos, transformacija in prelomi, Henry Moore se vrne, ki jo je kurirala dr. Barbara Steiner. Razstava je bila izvedena v sklopu mednarodnega projekta Muzej v gibanju (Performing the Museum), ki se je osredotočal na preizpraševanje vloge sodobnega muzeja. Danes muzej ni več zgolj institucija, ki shranjuje, proučuje in razstavlja umetniška dela, ampak predvsem aktivno sodeluje z občinstvom. Anna Lena von Helldorff se je ob omenjeni razstavi poigrala s takrat obstoječim logotipom ter izdelala variacije, ki so predstavljale vodilo muzeja in sporočilo razstave, ki govori o modularnosti, živosti in performativnosti muzeja in njegove zbirke. Ob tej razstavi se je rodila ideja, na podlagi katere je dve leti kasneje zasnovala novo vizualno podobo KGLU. Za grafično realizacijo po podani predlogi oblikovalke pa trenutno sodelujemo z oblikovalcem Matijo Kovačem, Zgradbazamisli, ki izvirno implementira podano predlogo tipografije in modularnega logotipa za različne tiskovine, ki jih izdaja KGLU. Prenovljeno vizualno podobo je dve leti kasneje pri oblikovanju nove galerijske spletne strani povzel oblikovalski studio Prapesa, s katerim za različne spletne in digitalne rešitve sodelujemo še danes. Priložnostno pa sodelujemo tudi z drugimi perspektivnimi že uveljavljenimi (Arh Deko Arhitektura, Design, Koraca; Sans, grafično oblikovanje, Andrej Knez) in mladimi grafični oblikovalci.