Koroška galerija likovnih umetnosti je muzej za vizualno umetnost, ki se osredotoča na zbiranje in proučevanje umetnosti od druge polovice 20. stoletja, ter pomemben družbeni akter, ki s svojim programom odpira aktualna vprašanja in izpostavlja vsebine, ki so v splošnem diskurzu večkrat zapostavljene. KGLU je muzej nacionalnega pomena, saj opravlja javno službo varovanja premične kulturne dediščine, prav tako pa se vpenja v mednarodne muzejske mreže. Velik poudarek pri samem delu galerije je na pedagoških in andragoških programih, ki predstavljajo pomembno usmeritev inštitucije kot javnega prostora, ki nudi možnost izobraževanja in razvoj kritične misli. Koroška galerija likovnih umetnosti poleg razstavnih in administrativnih prostorov v centru Slovenj Gradca programsko skrbi tudi za Galerijo Ravne, ki se nahaja v Kulturnem centru na Ravnah na Koroškem.

Zgodovina

Koroška galerija likovnih umetnosti je bila ustanovljena leta 1957 kot Umetnostni paviljon, dejavnost institucije pa je z izgradnjo zbirke, ki daje ustanovi danes posebno vrednost in določa njeno dejavnost, kmalu od galerijske prešla v muzejsko. Pobudniki ustanovitve galerije in organizatorji prvih razstav in predavanj so bili člani t. i. Akademske skupine (ustanovljene 1954), ki so jo sestavljali arhitekta Marjan Gnamuš in Mirko Zdovc, filolog Primož Simoniti in akademski slikar Karel Pečko. Prizadevanja skupine so kmalu prešla v formalno ustanovljeno galerijo, ki jo je vse od ustanovitve do leta 1997 vodil Karel Pečko. Že v šestdesetih letih je institucija začela prirejati mednarodne razstave, za katere je bila značilna angažirana pozicija takratnih umetniških praks, kar je odražala tudi ustanova, ki je zastopala humanistične vrednote in poudarjala pomen solidarnosti. Leta 1966 je bila galerija za namene mednarodne razstave razširjena, dograjen je bil nov razstavni paviljon, ki je bil namenjen sodobnim razstavnim projektom. Aktivnosti galerije so prispevale k izgradnji specifične identitete mesta Slovenj Gradec, ki je leta 1989 dobilo tudi naziv Mesto glasnik miru. Štiri velike mednarodne razstave (1966, 1975, 1979 in 1985), ki so potekale pod okriljem Organizacije združenih narodov zaznamujejo poslanstvo galerije še danes, saj so pomenile temeljne zastavke mednarodne zbirke, ki ima danes v luči aktualnega dogajanja vedno večji simbolni pomen. Od devetdesetih let do danes je galerija razširila svoje delovanje tako v smislu širjenja zbirke, kot v smislu profesionalizacije kadra. Narejeni so bili odločilni koraki v smer razvoja sodobne institucije, ki v skladu z muzejskimi standardi in praksami skrbi za zbirko, organizira razstave in aktivnosti, namenjene izobraževanju ter sodelovanju z raznolikimi publikami.

Zbirke

Zbirka Koroške galerije likovnih umetnosti danes šteje okoli 2600 del. Sestavljajo jo dela številnih tujih in domačih avtorjev ter posebni večji sklopi zbirk, kot so zbirka Jožeta Tisnikarja, ki je dopolnjena z zbirko Hommage Tisnikarju – ta povezuje dela slovenskih in tujih avtorjev s Tisnikarju sorodno tematiko – zbirka del Franca Bernekerja, Bogdana Borčića, Valentina Omana, Štefana Planinca in Pina Poggija. Galerija hrani in dopolnjuje tudi specifično zbirko, ki je začela nastajati ob razstavah pod pokroviteljstvom Združenih narodov 1966–1985, ki jo sestavljajo mednarodna likovna dela z aktualnimi angažiranimi temami, kot so vojna, migracije, socialne neenakosti … Posebna pozornost pa je namenjena sodobni umetniški produkciji predvsem regionalnih umetnikov kot tudi umetnikov iz celotne Slovenije. Več o delih iz naše zbirke najdete tukaj.