Vprašanje ekologije v umetnosti

Ob razstavi Stanislava Makuca Babilonski stolp v Galeriji Ravne (15. 10. 2020–26. 2. 2021)

Čezmerno onesnaževanje okolja v zgornji Mežiški dolini je bolj kot s samim rudarjenjem povezano z metalurškimi odpadki, ki so jih v spodnjem delu rudnika svinca in cinka v Mežici  nakladali v vozičke žičnice in odvažali na odlagališča.

Območij, kjer so se toksične kovine v tla in vodna telesa vnašali kar neposredno, je tako v okolici nekdaj pomembnega rudarskega središča nastalo kar preko deset.

Zaokrožen nabor podob opustošene krajine in oskubljenih dreves, ki so bila nekaj desetletij zasuta s snovjo, ki je ostala, potem ko so iz rude izluščili uporabno, je akademski slikar Stanislav Makuc ustvaril pod naslovom Na jalovini.

Dela, ki jih trenutno razstavljamo v Galeriji Ravne, na poseben način in v skladu s prebujeno ekološko družbenokritično ostrino opominjajo na katastrofe pretekle industrijske dobe in hkrati kritizirajo še vedno prisotno uničevanje koroške narave.

O vprašanju ekologije v umetnosti v videu govorita kustosinja pedagoginja Neja Kaiser in avtor razstave Stanislav Makuc.

Razstava Stanislava Makuca Babilonski stolp, 15. 10. 2020–26. 2. 2021, Galerija Ravne

Skip to content