Nazaj na arhiv
razstava
Prilaščanje zgodovine, video projekcija
13. 11. 2016
Galerija Ravne


Prilaščanje zgodovine
Video projekcija
Kulturni center Ravne, petek, 13.11.2015, ob 18. uri

Selektorici festivala Video in Progress 5, Odsevi preteklosti: Vesna Bukovec, Metka Zupanič

Produkcija: Zavod KOLEKTIVA
Koprodukcija: galerija PHOTON
http://www.kolektiva.org/curating/video-in-progress-5#slo

 

Sodelujoči umetniki: Ana Bilankov (HR/DE), Lana Čmajčanin & Adela Jušić (BA), Aleksandra Domanović (RS/DE), Marina Gržinić & Aina Šmid (SI), Vladislav Knežević (HR), Iva Kontić (RS)

 

(Filmi niso podnaslovljeni v slovenskem jeziku)

Projekcija video del z naslovom Prilaščanje zgodovine, je bila del lanskoletnega festivala Video in progress, katerega je zavod Kolektiva realiziral že petič zapored. Izbrana dela obravnavajo travmatične dogodke na področju bivše Jugoslavije in z različnimi pristopi interpretirajo pretekle vojne in njihov vpliv na oblikovanje naše osebne in kolektivne identitete. Skozi zapuščino nekdanje skupne države pa nam pokažejo, kako sta ideološka in ekonomska tranzicija iz komunizma v kapitalizem vplivali na razumevanje današnje življenjske realnosti.
O izboru
Ohranjanje spomina in interpretacija preteklih dogodkov vplivata tako na naše razumevanje samih sebe kot sveta okrog nas. Če povzamemo besede analitika vizualne kulture W. J. T. Mitchela, lahko rečemo, da nas odsotnost spomina naredi sužnje v času in ujetnike v prostoru. Spomin nam služi kot pomagalo pri obvladovanju časa in jezika. A krhkost in izmuzljivost spominov odpirata vrata različnim pogledom, pa tudi možnosti za njegov umik. Odločitev za molk predstavlja strateško izgubo spomina. To lahko pomeni načrtno brisanje preteklosti v imenu ideologije ali pa čustveno oporo za preživetje po travmatičnih dogodkih.
Izbrana dela na različne načine pristopajo k zgodovini z območja nekdanje skupne države Jugoslavije – še ene zgodbe, ki je danes zgolj spomin. Časovno najbolj oddaljene dogodke, a vendarle pomembne za razumevanje sedanjosti, obravnava animirani film Vladislava Kneževića, ki subtilno uporabi arhivsko časopisno gradivo iz prve polovice prejšnjega stoletja. Skozi oživljene slike nas iz navidezno mirnega obdobja med obema vojnama popelje v svet katastrofe velikega borznega zloma in prihajajočih grozot 2. svetovne vojne.
Video Ane Bilankov govori o ideološkem brisanju spomina z umikom knjig o NOB po razpadu Jugoslavije na Hrvaškem v zgodnjih 90. letih. Avtorica raziskuje usodo izgubljene knjige, ki jo je napisal njen ded in v kateri je omenjena tudi njena babica, učiteljica v obdobju vojne in revolucije.
Lana Čmajčanin in Adela Jušić v videoperformansu pokažeta, kako je travmatična izkušnja nedavne vojne v Bosni in Hercegovini vtkana v vsakdanje življenje. Avtorici problematizirata govor o vojni in posredno postavljata vprašanje, ali naj se o tej temi sploh še govori. Molk namreč predstavlja načrtno brisanje bolečih spominov.
Tega vprašanja se na humoren način loteva tudi Aleksandra Domanović, ki govori o fenomenu »turbo spomenikov«, spominskih obeležij fiktivnim filmskim likom, ki so s svojo moralno držo nadomestili resnične, a moralno oporečne lokalne historične osebe, zaznamovane z vojnimi zločini.
V nadaljevanju se iz sfere vojne, revolucije in zgodovine vse bolj pomikamo proti sferi kapitalizma in sodobne potrošniške družbe. Iva Kontić nam skozi pripoved bivših zaposlenih srbske tovarne Crvena Zastava predstavi zgodbo o propadu nekdanjega paradnega konja jugoslovanskega gospodarstva in posledično o propadu mesta, ki ga nekateri imenujejo kar balkanski Detroit.
Video Marine Gržinić in Aine Šmid problematizira vlogo vizualne kulture v globalni kapitalistični družbi. Postreže s teoretsko analizo kapitalizma in njegovega vpliva na geopolitično realnost sveta (vojne, kolonialnost, izkoriščanje). Problematiko lokalne vpetosti v mednarodni prostor obravnava s primerjavo pokroviteljskega odnosa, ki ga je imela nekoč Zahodna Evropa do Afrike, z odnosom, ki ga je Zahodna Evropa po padcu berlinskega zidu razvila do novih članic iz Vzhodne Evrope.
Izbrane avtorice in avtor na kritičen način obravnavajo polpreteklo zgodovino ter hkrati problematizirajo tudi lastno vpletenost in odgovornost, ki jo imajo kot umetniki do družbe in njenega spreminjanja. V svojih delih predstavljajo zgodbe, katerih sestavni del je prav čas. Čas, v katerem je sedanjost posledica preteklosti, prihodnost pa posledica sedanjosti.
Vesna Bukovec & Metka Zupanič