Nazaj na arhiv
razstava
Štefan Planinc, Dela na papirju
22. 01. 2016 - 12. 02. 2016
Galerija Ravne


Risarke mojstrovine Štefana Planinca v Galeriji Ravne

Slikarska dela iz zbirke Štefana Planinca v Koroški galeriji likovnih umetnosti so ob umetnikovi 90-letnici od 18. decembra na ogled v Slovenj Gradcu, izbor iz obsežnega risarskega opusa pa je v drugem delu razstave skupaj z originalnimi ilustracijami v januarju in februarju predstavljen na Ravnah na Koroškem.

Štefan Planinc je namreč risbi, zapisu na papir, namenjal povsem samostojno vlogo, zato jo je vselej oblikoval celovito, do končnega samozadostnega izraza. Pa ne le zato, ker je v prvih letih po diplomi in tudi kasneje do konca osemdesetih let vztrajal kot eden izmed najbolj imenitnih v dolgi vrsti odličnih slovenskih knjižnih ilustratorjev, temveč predvsem zato, ker se je vselej videl kot pripovedovalec zgodb, četudi so te skrivnostne, težko razumljive, polne vseh mogočih, med sabo tudi nasprotujočih si aluzij. Kot ilustrator se zato nikoli ni zadovoljil s premočrtnim vizualnim podajanjem literature, temveč je bodisi s posebnim vzdušjem, kakršnega začutimo v naslovni upodobitvi psičke Lassie v snežnem metežu, domala ikonični podobi slovenske ilustracije, ali pa s številnimi detajli, kot v Ingoličevem Tajnem društvu PGC, segel daleč preko obzorij literarnega opisa in vselej izpovedal še svojo vzporedno zgodbo. Hudomušno in duhovito naravo svojega značaja, ki se je v slikarstvu pretočila v jedko ironijo, tukaj pa se je izkazala z dobrohotno naklonjenostjo najmlajši publiki, je kasneje v risbah k otroškim knjigam Milana Dekleve in Smiljana Rozmana odel v drugačno, sodobno preobleko iskrivega humorja.
Med risbami, ki so v pretežni meri sestavile slovenjgraško donacijo, so seveda tudi skice in krokiji, hipne zabeležke idejnega utrinka ali ujeti pogledi v ambiente, zlasti v Grožnjanu, »mestu umetnikov«, kjer je z družino preživljal poletja. A v prvi vrsti so to likovnine, ki s svojo polnostjo in tehnično dovršenostjo, ne glede na izbrano risalo in način tehnične izvedbe, presegajo običajni domet risbe in ustvarjajo popolno doživetje. Vse Planinčeve slikarske cikle so praviloma spremljale tudi barvne realizacije na papirju, a so tudi te samostojna likovna dela in le redko ali nikoli skice za sliko na platnu. A če je barva, tako na papirju kot v večjem formatu na platnu, kljub grotesknosti figuralnih upodobitev vendarle tudi nosilka liričnega vzdušja in poetičnega videnja, so risbe s tušem ali izvedbe v mešani tehniki, pri katerih je v ospredju prav tako kot britev ostra in natančna črta s tušem, tiste, ki bolj neposredno kot slike podčrtavajo srhljivo odtujenost in tesnobnost njegovega sveta. Na papirju so se še bolj jasno izrisale upodobitve človeških nečimrnosti in naglavnih grehov, bolj predrzno in neposredno se je odstrla kulturna povrhnjica spolne morale in se razkrila moč nagona po reprodukciji in telesnem užitku, najbolj nazorno zaznamovana z erotičnim presekom sadeža poželenja. Jabolko kot sadež spoznanja mesene končnosti človeškega rodu je tudi zadnja velika neulovljiva simbolna alegorija, ki se je sugestivno znašla v prepoznavni menažeriji Planinčevih motivov.

KGLU