Slovenski in mednarodni kulturni prostor premoreta obilico izjemnih umetnic, a so v umetniških zbirkah še zmeraj v manjšini, čeprav si muzeji in galerije v zadnjih letih prizadevajo za bolj enakovredno predstavitev njihovih del.

Koroška galerija likovnih umetnosti je od leta 1963 prirejala tradicionalne likovne razstave umetnic ob osmem marcu, dnevu žena. Zadnja takšna razstava je bila Bienale jugoslovanskih umetnic leta 1988. Čeprav umetnosti ne želimo kategorizirati na podlagi spola, je v zbirko KGLU do tega trenutka vključenih le 17 odstotkov žensk.

Izbrana dela štirih umetnic iz stalne zbirke KGLU smo tokrat povezali z motivi narave.

Ida Brišnik Remec (1941) je letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. Že v 70. letih prejšnjega stoletja so jo pričele zanimati metamorfoze rastilnskega sveta, ki jim je ostala zvesta vse do danes, sprva pretežno v akrilni tehniki, kasneje pa tudi v risbi.

Vida Slivniker (1945) izhaja iz koloristične tradicije in vsebino svojih del gradi na doživljanju narave, ki jo je v različnih življenjskih obdobjih navdihovala na mnoge načine, medtem ko jo je likovno zaobjela tako v figuralni formi kot abstrakciji.

Anja Jerčič Jakob (1975) je navadno deteljico povzdignila na piedestal. Marsikomu nepomembna rastlina, celo plevel, v njenih delih postane metafora preživetja, ki osvetljuje, da ima tudi tisto, kar prepustimo naravi, najsi bo še tako obrobno, svoje življenje.

Lucija Stramec (1978) se posveča spregledanim detajlom v naravi, kjer najde zanimive kompozicije vej, korenin, podrastja ter drugih elementov. Posamezni kadri sestavljajo večjo celoto, pri čemer so drevesa, debla in veje motiv, s katerim obenem opozarja na minljivost in spodbuja ekološko vest človeštva.