Nazaj na arhiv
razstava
Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod
11. 12. 2025 - 08. 02. 2026
Galerija Slovenj Gradec

napovedujemo

Vljudno vabimo na odprtje razstave Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 18. uri, v KGLU. Kustos razstave je Marko Košan.

Razstava ob 90-letnici umetnika, mednarodno priznanega ustvarjalca in pomembnega predstavnika slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškem, ki si je desetletja prizadeval za njen obstoj. KGLU hrani 82 njegovih del, tokrat bodo predstavljena Omanova najnovejša dela, ki bodo ob njegovi značilni seriji Ecce Homo reflektirale vojne strahote (Ukrajina, Bližnji vzhod). Monumentalna postavitev bo posvečena angažiranemu poslanstvu KGLU v Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru, z namenom vzbujanja empatije ter spodbujanja premisleka o nesmiselnosti vojn. Razstava bo vključena v program t. i. »Omanovega leta«, ideje Galerije Prešernovih nagrajencev, v okviru katerega se bo zvrstilo več razstav po Sloveniji in Avstriji.

Letos bo 90-letnico rojstva praznoval slovenski akademski slikar in grafik Valentin Oman, mojster umetniškega izražanja v različnih, tudi inovativnih likovnih tehnikah, ki ga uvršča med najpomembnejše koroške, avstrijske in srednjeevropske umetnike našega časa, kot največjega živečega koroškega likovnega ustvarjalca ga je že ob njegovi 80-letnici ustoličila velika pregledna razstava leta 2015 v Celovcu in na Dunaju, ki je bila nato septembra 2016 s celostnim prikazom umetnikovega dotedanjega opusa postavljena še v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

Do 14. decembra, ko zaokroža častitljivi osebni jubilej, se je v Sloveniji, Avstriji in v Bratislavi na Slovaškem zvrstil niz njegovemu delu posvečenih priložnostnih razstav. Tako imenovano Omanovo leto je 30. januarja z deli iz zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj odprla razstava v Čopovi hiši v Žirovnici, zaključili ga bomo z otvoritvijo razstave 11. decembra v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

Obsežen opus še vedno zelo vitalnega in ustvarjalnega umetnika nespregledljivo opredeljuje žlahtno sporočilo tradicije, vpisane v prepoznavni obraz koroške pokrajine, ki so ga kot pomembna likovna zapuščina mednarodnih razsežnosti zaznamovali predvsem tako imenovani postni prti, kakršne so nekdaj v domala vseh cerkvah, danes pa le še tu in tam, pred velikonočnim praznikom razpeli pred glavni oltar. Te in takšne duhovne impulze iz preteklosti je Oman zaokrožil v svoj osrednji ciklus z naslovom Ecce Homo in ga nevsiljivo napolnil s sodobnim izrazom na način, da iz davnin odmeva v naš čas, saj mu vdahne univerzalno humanistično sporočilo, ki je in bo vselej enako, dokler smo ljudje in je človek.

Vsaka Omanova naslikana ter v kovino ali steklo odtisnjena upodobitev je spomenik človeku. Značilne figure pa se pred našimi očmi ne razgalijo, temveč se zapredajo vase. So le še sence in lupine, ugreznjene v privid telesnosti. V podobi slehernika so povzdignjene v zavedanje svetosti (vsakega) življenja. V svojih hieratičnih držah so lahko stražarji ukradenega spomina in razcefrane minljivosti, drugič spet  lahko v njih uzremo podobe brezizhodnega tavanja beguncev, tako značilnega za naš čas, ki je še kako zaznamovan z bolečino sveta in prevrednotenjem dovčerajšnjih vrednot. Ecce homo Valentina Omana je hkrati krik nemoči in upanja. Njegov vizualni nagovor poudarjeno izpostavlja etično poslanstvo umetnosti in nas vodi v razmislek in spoznanje o smislu, s svojo nenehno prisotnostjo pa ti liki kot priprošnjiki posredujejo upanje in vero v boljši svet. 

Koroška galerija likovnih umetnosti hrani dvainosemdeset likovnih del velikega koroškega umetnika, ki pomembno dopolnjujejo stalne zbirke. Poseben del predstavljajo fotografski kolaži, ki so nastali v zelo posebnih okoliščinah na začetku tragičnih vojnih spopadov na tleh bivše Jugoslavije leta 1991. Med bivanjem v Piranu, kjer je takrat nastajal njegov monumentalni Križev pot, je ustvaril serijo presunljivih del, zaokroženih v svojevrstno likovno knjigo – dnevnik, ki je natančno opredeljen s časom in prostorom: od 16. IX. do 17. X. 1991, v Piranu v Sloveniji, na meji s Hrvaško. Njegov pretresljivi dokument pogubne vojne na Balkanu, ko je bil zgrožen nad vojno v deželah, ki so mu posebej drage, je nato še dolgo odmeval v drugih njegovih delih, tudi pri opremi cerkva in na ostalih javnih mestih.

Enako pretresen je lansko in predlansko leto ustvaril novo serijo podob, ki reflektirajo tragične razsežnosti najnovejših vojn v Ukrajini in palestinski Gazi, na poseben in sugestiven način pa jih bomo javnosti prvič predstavili prav na zaključni prireditvi Omanovega leta.

 

 

 

 

Skip to content