Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih

Med 7. marcem in 31. avgustom bo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled razstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, na kateri bodo razstavljena tudi dela indonezijskih umetnikov iz Zbirke KGLU.
Dela razstavljenih umetnikov so v zbirko KGLU prišla prek mednarodnih razstav, ki jih je Umetnosti paviljon (danes Koroška galerija likovnih umetnosti) organiziral pod pokroviteljstvom OZN. Sodelovanje umetnikov iz neuvrščenih držav na mednarodnih razstavah v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec od 60-ih let dalje, je bilo politično zaželeno, potekalo je večinoma preko državnih predstavništev. Tako bodo na razstavi v Ljubljani predstavljena dela, kot je delo indonezijskega umetnika Frederika Kahrendre, ki ga je leta 1967 po obisku razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi galeriji podaril Tito. Na ogled pa bodo tudi grafike umetnikov, ki so v 70-ih letih v Indoneziji delovali znotraj skupine Decenta, kamor so se povezali Abdul Djalil Pirous, Gregorius Sidharta Soegijo, Sunaryo, T. Sutatnto, Priyanto Sunarto in Diddo Kusidinar. Avtorji so bili predvsem zvesti tehniki sitotiska, ki omogoča velik nabor barv. Glavna značilnost umetnikov te skupine, je močan vizualni ritem, ki izvira iz ponovitev elementov in oblik, ter analitični pristop h kompoziciji, saj je bila večina članov skupine Decenta profesorjev na Fakulteti za likovno umetnost in oblikovanje (ITB – Institut Teknologi Bandung).

Gibanje neuvrščenih je bilo nadnacionalni politični projekt, koalicija manjših in srednje velikih držav, po večini nekdanjih kolonij in držav v razvoju z globalnega Juga oziroma iz tretjega sveta. Ustanovljeno je bila leta 1961 na konferenci v Beogradu. Gibanje je predstavljajo prvo večjo motnjo na zemljevidu hladne vojne in hkrati zahtevo po alternativnih političnih zavezništvih, po »alternativni mondializaciji«. Razstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih se posveča gibanju neuvrščenih s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike, v sodobni kontekst pa jih umešča z vprašanjema: bi lahko obstajala neuvrščena sodobnost? In če ja, kakšna bi bila? Pri obravnavanih temah ne gre za kako eksotiko iz preteklosti niti za nostalgijo po samem gibanju. Nasprotno; razstava poudari, kako so si »južna ozvezdja« zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega, političnega in kulturnega sistema. Danes bi v ponovni razmislek o zgodovini in dediščinah gibanja neuvrščenih lahko vključili tudi boj proti revščini, neenakosti in kolonializmu v svetovnem sistemu skupaj z nadnacionalno solidarnostjo v njenih številnih konkretnih oblikah. Več >>>