Nazaj na arhiv
projekt
ČAS ZA ZGODBE
01. 11. 2016 - 31. 10. 2018

Pod skupnim naslovom NA-POTI (IN/ON THE WAY) bo v KGLU v septembru in oktobru potekalo več aktivnosti, ki se osredotočajo na temo migracij, beguncev, osebnih zgodb in izkušenj ljudi ter hkrati posledic tako za samo politično in ekonomsko sliko kot tudi za miselni okvir prebivalcev in državljanov Evrope. Čas za zgodbe izpostavlja pomen poznavanja kulturne zgodovine različnih narodov in okolij, saj je ravno poznavanje prva skupna točka na poti k razumevanju drugih kultur, ki prihajajo v Evropo z migracijskimi tokovi.

Čas za zgodbe izpostavlja pomen poznavanja kulturne zgodovine različnih narodov in okolij, saj je ravno poznavanje prva skupna točka na poti k razumevanju drugih kultur, ki prihajajo v Evropo z migracijskimi tokovi. Povabljeni umetniki bodo reinterpretirali kulturno zgodovino in kulturne kontekste tako evropskega kot arabskega sveta. Izpostavljali bodo vprašanja v zvezi s postulati, kot so humanost, mir, vojna, dobro in slabo, ter hkrati preizpraševali vlogo posameznika in s tem tudi odgovornost posameznika do sočloveka. Vabljeni umetniki bodo v parih izvajali delavnice, na katerih bodo skozi dialog z udeleženci razvijali nove interpretacije tradicionalnih motivov v luči migrantske krize. Čeprav se bodo nekatera predstavljena umetniška dela dotikala globalnih vprašanj, večina sodelujočih umetnikov k temi pristopa s pozicije posameznika in lastnega doživljanja trenutne situacije. Umetniki bodo predstavili njihov način dela in problematiko, s katero se ukvarjajo, ter izhodišča za novo nastajajoča dela, ki bodo vključena v razstavo Čas za zgodbe (12. 10., KGLU), ki bo potekala pod krovnim imenom Na-poti.

NA-POTI

Razstava Čas za zgodbe je del mednarodnega projekta, ki se osredotoča na kulturne kontekste in izročila, ki se prenašajo ravno skozi zgodbe, te pa nudijo možnost za izgradnjo in vzpostavljanjenovih, kolektivnih in povezanih spominov in izkušenj kljub kulturnim razlikam, ki ločujejo evropski in arabski svet. V septembru so v Slovenj Gradcu potekale rezidence, gostovali so naslednji umetniki: Nika Autor, Vesna Bukovec, Nadine Kaadan, Jure Markota, Jalal Maghout, Škart. Tekom bivanja v Slovenj Gradcu so umetniki izvajali delavnice in sodelovali na pogovorih ter predstavitvah, zasnovali pa so tudi dela, namenjena razstavljanju v javnem prostoru, ki bodo na ogled sočasno z razstavo Migracije strahu. Kustosinji razstave v javnem prostoru, ki se bo selila tudi v partnerska mesta: Gradec, Berlin in Zagreb, sta Katarina Hergold Germ in Andreja Hribernik.

Sodelujoči umetniki na razstavi Čas za zgodbe v javnem prostoru: Nika Autor, Kim Albrecht, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Nadine Kaadan, Jure Markota, Jalal Maghout, Škart.

Kustosinji razstave: Andreja Hribernik & Katarina Hergold Germ

Razstava Migracije strahu
Strah je naravni obrambni odziv na nevarnost, ki se lahko razkriva v dejanjih nasilja, vdaje ali umika. Toda v nasprotju s prebivalci narave ima strah med človeškimi bitji precej širši razpon manifestacij: od zgolj fizičnega uničenja prinašalca domnevne nevarnosti do subtilnejših načinov izražanja, kot so sovraštvo, predsodki, nestrpnost. Človeški strah je lahko upravičen, lahko pa je tudi namišljen simptom duševne motnje ali posledica takšne ali drugačne manipulacije s posameznikom. Ni le psihološki, temveč tudi družbeni pojav, in kot takšen sodi v človeško zgodovino in družbo. 21. stoletje, ki ga zaznamujejo dogodki 11. septembra, je po vsem svetu prineslo razraščanje strahu in tesnobe, kakršnih v zahodnih družbah do tedaj toliko nismo poznali, pred nedavnim pa sta zaradi terorističnih napadov v Evropi, begunskega vala in humanitarne krize, ki mu je sledila, dosegla neslutene razsežnosti. Različni raziskovalci so pokazali, da so migracije in terorizem tisto, česar se Evropejci zdaj najbolj bojijo. Toda v starih pa tudi novih kapitalističnih družbah se že desetletja skrivajo tudi strahovi pred brezposelnostjo, poglabljanjem družbene neenakosti, osebnim neuspehom ali finančnim propadom. Begunski val je dodal le še močno zadnjo spodbudo, ki je sprostila nekaj, kar je bilo že nekaj časa bolj ali manj potlačeno. Negotovost in nenehna grožnja sta podžgali nacionalistična in skrajna desničarska gibanja. Skeptičnost glede koncepta združene Evrope se je med prebivalci držav članic Evropske unije še poglobila.
To je izhodišče projekta Migracije strahu. Vrti se okoli resničnih, namišljenih, posameznikovih in skupnih splošnih strahov, ki so v zadnjih letih splavali na površje. Ti strahovi in zlasti načini, ki jih je za spopadanje z njimi lahko našla sodobna (evropska) družba, so sfere, ki jih namerava raziskovati ta projekt.

Sodelujoči umetniki: Azra Akšamija, Nika Autor, Lana Čmajčanin, Plamen Dejanoff, Petja Dimitrova, Juliane Ebner, Dejan Kaludjerović, Luiza Margan, Emil Mirazchiev, Alban Muja, Oliver Ressler, Ute Richter, Kamen Stoyanov, Škart, Borjana Ventzislavova & Mladen Penev, Clara Wildberger

Kustosa razstave: Ilina Koralova & Boris Konstadinov

Projekt Čas za zgodbe povezuje pet evropskih organizacij: založbo Izvori, d. o. o., iz Zagreba, organizacijo Inter-kulturo, d. o. o., iz Maribora, Avstrijsko društvo za otroško psihologijo iz Gradca (Österreichische Gesellschaft für Kinderphilosophie), podjetje Studio Gaus GmbH iz Berlina ter Koroško galerijo likovnih umetnosti. Različni partnerji v projektu predstavljajo platformo za izvedbo aktivnosti, ki je usmerjena k vzpostavljanju in utrjevanju medkulturnega dialoga.