Jože Tisnikar
Samouki slikar Jože Tisnikar (1928–1998) je eno izmed najbolj prepoznavnih imen slovenskega modernega slikarstva po drugi svetovni vojni. Rodil se je leta 1928 v Mislinji pri Slovenj Gradcu. Leta 1951 se je zaposlil v slovenjgraški bolnišnici kot bolničar in tam leta 1955 naslikal prvo značilno sliko, s katero je pritegnil pozornost ravnatelja slovenjgraškega Umetnostnega paviljona akad. slikarja Karla Pečka, ki ga je odtlej dejavno spodbujal na vznemirljivi umetniški poti. Bolnišniško okolje, zlasti travmatična atmosfera prosekture, kjer je delal kot obdukcijski pomočnik, je v naslednjih letih izoblikovalo njegov poseben in prepoznaven likovni svet. Leta 1958 je prvič samostojno razstavljal, v tujini (v Avstriji) že leta 1963. Nacionalno nagrado Prešernovega sklada je prejel za razstavljeni opus leta 1969. Sledila so desetletja uspešnega uveljavljanja na domači in mednarodni likovni sceni.
Predanost ustvarjanju in instinktivna zavezanost izbranemu motivnemu svetu je kljub pomanjkanju klasične slikarske izobrazbe, a ob osupljivem tehnološkem znanju, rodila podobe, ki so na svoj poseben način popolne. Življenje Jožeta Tisnikarja se je končalo leta 1998 v tragični prometni nesreči ravno v času, ko je z veliko retrospektivno razstavo ob jubileju sedemdesetletnice v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti doživel največji triumf svoje umetnosti.
IZBRANA DELA
