Zbirka > LADA CERAR in SAŠO SEDLAČEK
STRANIŠČNE ŠKOLJKE – MADE IN INDIA

2004

Nit, platno, video: 05:30

Inv. št. I 13



Lada Cerar in Sašo Sedlaček

Nit – ki je kot material v polju vizualnih umetnosti zadnja desetletja suvereno prisotna – je prav v času, ko se industrializacija intenzivno seli iz zahodnega sveta na Vzhod, še posebej na azijsko celino, tisti material, ki zmore s svojo tradicionalno esenco, tesno povezano tudi s tekstilno industrijo, vzorčno odslikati družbeno-gospodarski fenomen selitve delovne sile na Vzhod.

Z izbiro materiala in zlasti produkcijskega procesa dela z naslovom Straniščne školjke – Made in India postavljata avtorja na piedestal prav ta fenomen. Tandem je prevzel vlogo vodje podjetja, ki je najelo storitev poceni indijske delovne sile. Ko so tekstilni delavci materializirali njuno idejo – kot gobeline, sta storitev seveda po vnaprej zbarantani ceni poplačala in po pravilih kapitalistične logike postala povsem legitimna avtorja dela. Sicer pa se delo vsebinsko nanaša na fenomen, o katerem se je razpisal slovenski filozof Slavoj Žižek in s katerim se je umetniška dvojica soočila na potovanju do Indije. Avtorja sta zapisala: »Na potovanjih so straniščne školjke, tako kot kontinentalni zajtrk, poseben luksuz ali dobrina, ki je v dvajsetem stoletju postala standard civiliziranosti. Tip straniščne školjke je postal, ne le v higienskem smislu, temveč tudi v nacionalnem, nezamenljiva ikona. Žižek je pisal o mnogoterih tipih stranišč ter izpostavil nemško, francosko in anglosaksonsko stranišče kot primere, kako se nacionalni značaj kaže v različnih tipih stranišč in načinu odplakovanja dreka. Ker sva potovala z letalom iz Evrope na Vzhod, so se tipi stranišč spreminjali glede na nacionalni značaj letališč, in do Indije sva v živo spoznala vse Žižkove tipe, celo več, v Indiji sva naletela še na indijski ‘čučavac’ in evro-indijski tip školjke.« In če se išče skupni imenovalec materialne in vsebinske ravni dela z naslovom Straniščne školjke – Made in India, je ta prav v potovanju in izkušnjah, ki sta jih umetnika na poti ozavestila ter prevedla v humorno družbenokritično umetniško izjavo.

Besedilo: Maja Škerbot

Skip to content