Frličeve portretne upodobitve odlikuje mojstrska intuitivna improvizacija, s katero značilni telesni in obrazni fiziognomiji upodobljenca doda še zvrhano mero interpretacije njegovih značajskih potez, kakor jih vidi in občuti sam. Pri tem le na videz zaobide splošno priznano javno podobo, saj jo v resnici samo zakamuflira v enigmatičen sestav. Frlic je tudi pri upodobitvi Tisnikarja brskal za jedrom zgodbe, iskal je esenco, bistvo, četudi je končni videz bližji ekspresivni karikaturi kot naklonjenemu, spoliranemu poklonu. Frlic ni kot Pigmalion, ki bi se občudujoče zaljubil v to, kar je ustvaril, temveč je prej podoben dr. Frankensteinu, ki ostrmi ob izdelku svojih rok, ki deluje kot panegirik in persiflaža hkrati.

Besedilo: Marko Košan