Na razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi (1966/67) so razstavili deli Uena Makota Espoir (Upanje) in Symbole de la Ville de Nagasaki (Simbol mesta Nagasaki), 1964. Golob z oljčno vejico in brez nje je po drugi svetovni vojni postal priljubljen motiv: Picassova litografija La Colombe je bila na primer izbrana kot znak Svetovnega mirovnega kongresa v Parizu aprila 1949, poleg tega pa so motiv goloba pogosto uporabljali tudi komunisti in mirovno gibanje. Med hladno vojno se je golob spremenil v simbol miru.

V mnogih delih Uena Makota (1909–1980) se pojavlja simbol upanja. Makoto je na območju Nagasakija, ki ga je zadela ena od dveh atomskih bomb, odvrženih nad Japonsko poleti 1945, preživel dva meseca. Že pred tem, konec 50. let, je ustvarjal serijo o Hirošimi. Od takrat mu krutost vojne več ni dala miru in vse življenje je posvetil miru in spodbujanju humanosti. Sčasoma je na to temo ustvaril številne risbe s črnilom in lesoreze ter razstavljal na mnogih »protivojnih« razstavah.

Njegovo delo Espoir za razstavo Mir, humanost in prijateljstvo med narodi je postalo prepoznaven motiv razstave in mesta. Čez nekaj let so izdali posebno serijo znamk, vključno z devetimi znamkami in posebno ovojnico z datumom izdaje 24. 10. 1970. Makotovo delo Espoir je preraslo iz simbola svetovnega upanja v simbol Slovenj Gradca kot »mesta glasnika miru«.

Barbara Steiner, iz razstave Zbirka v obratu: prenos, transformacija in prelomi, 23. 10. 2015 – 13. 03. 2016, KGLU