Uršlja gora je postala osrednji motiv Karla Pečka v 70. letih. Takrat je svoje ustvarjanje podredil pastelu, tehniki, ki mu je omogočala hiter način ustvarjanja, nežne prehode in senčenja. Stilizirano podobo Uršlje gore je Pečko prenesel še v druge tehnike: vitraže, mozaike, dela na platnu. Za večje ambiente sta nastali tudi dve veliki tapiseriji z motivom Uršlje gore. V osemdesetih letih ju je po njegovi predlogi izdelala tovarna Dekorativna iz Ljubljane. V poročni dvorani v dvorcu Rotenturn njegova tapiserija z monumentalno podobo Uršlje gore še danes soustvarja ubrano okolje za svečane dogodke. Podobe Uršlje gore so z leti postale najbolj prepoznaven segment Pečkovega likovnega snovanja.

Besedilo: Katarina Hergold Germ