Obveščamo, da je odprtje razstave Polonce Lovšin Nove geografije, načrtovano za četrtek, 3. septembra, zaradi razglašenega tridnevnega žalovanja s strani Občine Ravne na Koroškem prestavljeno. Odprtje razstave z vodstvom umetnice bo tako v sredo, 23. septembra, ob 18.00 v Galeriji Ravne. Razstava bo sicer na ogled od petka, 4. septembra, dalje. Hvala za razumevanje in vabljeni 23. septembra na odprtje razstave.

Avtorica z razstavo spodbuja k razmisleku o ekologiji, geografiji ter nevarnostih porušenega naravnega ravnovesja. Kustos razstave je Jernej Kožar.

Polonca Lovšin bo na razstavi »Nove geografije« v Galeriji Ravne predstavila z gobami obrasle žoge in atlase ter video, v katerem beleži rast gob. Gledalca v njej lastnem jeziku spodbuja k razmisleku o ekologiji, geografiji in nastanku vrst. Žoge in atlasi so v tem kontekstu predvsem geografski instrumenti, preden postanejo metafore človeških napak. Žoge so lahko globusi in tako skupaj z atlasi opozarjajo na krhko naravno ravnovesje, podvrženo stalnim spremembam kulturno-politične podobe sveta. Umetničina senzibilnost za nevarnosti, ki prežijo na človeštvo, se tukaj izraža skozi njen subtilni humor. Vendar ta ni enoznačen, saj vsebuje tudi grožnjo, naj bo to ekološka ali politična, ki visi nad nami kakor Damoklejev meč.

»Gobe so plodovi gliv, ki znajo razgraditi trdne snovi v posamezne elemente. Vrnejo jih v prst in s tem omogočijo drugim organizmom, da jih uporabijo za življenje. Glive se povezujejo in tvorijo micelij, mrežo povezav, ki jo razumemo kot en sam organizem. Micelij sodeluje v izmenjavi z drugimi organizmi in se nahaja v tleh, v prsti, v vlagi gozda, pod skalami, zato ga ljudje ne opazimo. Tam je že milijone let.

Nove geografije razmišljajo o podobi sveta, ki ga ne moremo razložiti s klasičnimi zemljevidi in kartami, ki prikazujejo oceane, kopno in satelitske posnetke Zemlje iz vesolja. Nove geografije presegajo geografske, politične in nacionalne razmejitve. So mreže povezav, nevidne, vendar odporne in vzdržljive.

Pozorno opazujem micelij, ki prerašča žoge, iz katerih poganjajo gobe. Glive so nepredvidljive, včasih ne poženejo gob, včasih nove gobe izgledajo povsem drugače, kot bi morale. Žoge pa so okrogle, okrogle kot Zemlja. Med seboj so različne, velike, majhne, raznobarvne, potiskane s simboli, prizori iz risank in filmov. Obljubljajo igro, veselje in življenje.«
—Polonca Lovšin

Projekt je nastajal v sodelovanju z mikrobiologom Primožem Turnškom (Gobnjak).

Polonca Lovšin je arhitektka in umetnica. Leta 1996 je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo in leta 2001 na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Leta 2015 je zaključila doktorski študij vizualne umetnosti na Univerzi Bauhaus v Weimarju v Nemčiji. Njena umetniška dela raziskujejo alternativne načine bivanja in delovanja človeka v času življenjske ogroženosti planeta, temeljijo na raziskavi ter vključujejo interdisciplinarnost in sodelovanje. Lovšinova je svoja dela razstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v domačem in mednarodnem okviru. Bila je dobitnica več umetniških rezidenc v Evropi in ZDA. Leta 2011 je prejela nagrado Liberalne akademije Zlata ptica, leta 2018 pa Jakopičevo priznanje, eno najvišjih priznanj za vizualno umetnost v Sloveniji. Je soustanoviteljica društva KUD Obrat, ki se osredotoča na politike, povezane z javnim prostorom. Njihov najodmevnejši projekt je dolgoletni skupnostni projekt Onkraj gradbišča (Ljubljana, 2010–2022). Polonca Lovšin je izredna profesorica vizualne umetnosti na Univerzi na Primorskem.