ODPRTJE RAZSTAVE
Onkraj akademije: Bosilj, Sekulić, Skurjeni, Tisnikar

25. 9. 2026–28. 2. 2027
Odprtje 25. septembra, ob 19.00

Razstava Onkraj akademije predstavlja obsežen presek delovanja štirih izjemnih slikarjev druge polovice 20. stoletja: Ilije Bašičevića Bosilja, Save Sekulića, Matije Skurjenija in Jožeta Tisnikarja. Njihovi umetniški opusi predstavljajo vrhunec umetniške produkcije umetnikov samoukov v širši regiji v povojnem času, ko je bila na mednarodni ravni umetnost neakademskih ustvarjalcev izjemno priljubljena med publiko in stroko.

V zgodovini umetnosti je v 20. stoletju umetnost samoukih likovnih ustvarjalcev dobila najrazličnejše nazive, kot so primitivna in naivna umetnost, art brut in umetnost samorastnikov. A za mnoge nekonvencionalne in samouke umetnike tistega časa, je bil to zgolj institucionalni okvir, ki jim je omogočil javno delovanje v času, ko je moderna umetnost zrahljala klasicistične akademske spone. Predstavljeni štirje umetniki – Bosilj, Sekulić, Skurjeni in Tisnikar – s stališča svojih umetniških praks in ustvarjalnih vzgibov ne sodijo v nobeno izmed omenjenih kategorij neakademskih umetnosti. Vsak izmed štirih umetnikov je razvil prepoznaven likovni jezik, ki je utemeljen na njihovih osebnih izkušnjah, fantazijskih vizijah ali sanjskih svetovih. Njihove prakse so izjemno raznovrstne, radikalno samosvoje, dvoumne in zaznamovane z elementi mističnega in magičnega.

Slikarstvo Ilije Bašičevića Bosilja (1895-1972) se naslanja na idejo prehoda v kozmično dimenzijo, saj v svojih fantazijskih upodobitvah združuje nenavadne kombinacije ljudi, živali, mitoloških bitij, zgodovinskih osebnosti. Slikar Sava Sekulić (1902-1989) v svojih delih upodablja hibridne figure brez konvencionalne anatomije, ki so v njegovem prvinskem likovnem jeziku raztegnjene, sploščene, pomnožene in razdrobljene. Umetnik Matija Skurjeni (1898-1990) je dosledno in obsesivno upodabljal prostor sanj in spomina, medtem ko so zanj značilni motivi vlakov, železnic, predorov in mostov, ki delujejo kot prehodi v drugo resničnost. Slike Jožeta Tisnikarja (1928-1998) se neposredno soočajo z minevanjem in smrtnostjo, saj prikazujejo stilizirane prizore iz bolnišnične secirnice v Slovenj Gradcu, kjer je bil umetnik zaposlen.

Razstava je plod sodelovanja z različnimi muzejskimi institucijami in umetniškimi zbirkami: Muzej naivne i marginalne umetnosti iz Jagodine, Fondacija Ilija & Mangelos iz Novega Sada (Srbija), Muzej Matije Skurjenija iz Zaprešića (Hrvaška), Sammlung Zander iz Kölna (Nemčija),Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca (Slovenija), Kulturno društvo Jože Tisnikar iz Mislinje in Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice na Krki (Slovenija) ter zasebnima zbirkama iz Slovenije in Hrvaške.