WALTER SOLÓN ROMERO
Walter Solón Romero (Uyuni, 1923 – Lima, 1999), bolivijski slikar, grafik in muralist, je študiral na državni Akademiji za likovno umetnost v mestu Sucre in na Šoli uporabnih umetnosti v Čilu. Pozneje je študiral tudi v New Yorku in v več evropskih mestih.
Leta 1944 je imel prvo samostojno razstavo. Deloval je v skupini Antaeus, v kateri je s somišljeniki ustvarjal družbeno angažirano umetnost ter se ukvarjal s socialnimi vprašanji, ki so zaznamovala življenje v Boliviji. V 50. letih prejšnjega stoletja je potoval po svetu, kjer se je učil novih tehnik, po vrnitvi iz Indije je v tehniki jedkanega betona (etched cement) izdelal serijo grafik Pueblo al Viento (Ljudje v vetru, 1958).
Verjel je, da lahko umetnost preoblikuje svet. V življenju je izkusil zapor, mučenje, izgnanstvo in »izginotje« pastorka. Njegova dela izražajo trpljenje in upanje, solidarnost in kljubovanje, obup in veselje ter se nanašajo na njegovo življenje in zgodovinske okoliščine časa in prostora, v katerem je živel. Razstavljal je v državah Severne in Južne Amerike, v Evropi, Egiptu in na Japonskem. Prejel je več pomembnih nagrad. Leta 1989 je prejel častni doktorat na Universidad Mayor de San Andrés de La Paz za delo Portret ljudstva (1985–1989), mural s štiristo liki iz bolivijske zgodovine. Leta 1983 je prejel zlate dlani, najvišjo nagrado bolivijske vlade). Leta 1994 je s sinom Pablom ustanovil fundacijo Solón, da bi ohranil svoje delo ter spodbujal razvoj kritičnega in ustvarjalnega duha.
V KGLU je razstavljal na mednarodni razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi v letih 1966 in 1967, leta 1985 na razstavi Mi za mir, 2016 na razstavi Zbirka v obratu in leta 2020 na razstavi Galerija za mir v UGM.
IZBRANA DELA
