ZORAN MUŠIČ
Rojen leta 1909 v Bukovici blizu Gorice. Med prvo svetovno vojno je še kot otrok z družino odšel v begunstvo na Koroško in Štajersko. V Mariboru je leta 1928 zaključil šolanje na učiteljišču in se vpisal na zagrebško likovno akademijo. Leta 1934 je diplomiral pri profesorju Ljubu Babiću. Naslednje leto je za nekaj mesecev obiskal Španijo, kamor je profesor Babić usmerjal svoje študente in veliko kopiral Goyeva dela v madridskem Pradu. Med letoma 1934 in 1940 je pogosto potoval v Dalmacijo, kar je močno vplivalo na njegov likovni razvoj. Leta 1937 je postal član Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov. Bil je tudi član kluba mariborskih likovnih umetnikov Brazda. Leta 1944 se je preselil v Benetke, kjer je spoznal ferrarskega slikarja Filippa de Pisisa in njegov krog. Še istega leta je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je nastala vrsta pretresljivih risb, iz katerih je v sedemdesetih letih razvil cikel oljnih slik in grafik z naslovom Nismo poslednji. Po drugi svetovni vojni je Mušič živel med Benetkami in Parizom, kjer je od leta 1953 deloval pod okriljem Galerie de France ter pripadal skupini École de Paris. Razstavljal je po vsem svetu in bil deležen visokih priznanj ter mednarodnih nagrad. Umrl je leta 2005 v Benetkah.
IZBRANA DELA