Skulptura Hermana Walente je izdelana iz armiranega betona. Upoštevaje geometrijske oblike, material in umanjkanje vsakih vsebinskih referenc ter naslova lahko skulpturo brez večjih težav označimo za značilno predstavnico mednarodnega visokega modernizma. Kipar je za izhodišče uporabil geometrijsko telo, kroglo, jo na eni strani odprl, zadaj pa je v maso vrisal dve odprtini in tako nekoliko omilil težo prostora, ki ga skulptura od zadaj vleče vase. S sprednje strani je kroglo odprl tako, da je maso skulpture spremenil v štiri krake, ki se zaradi konic grozeče dvigujejo iz nje. Čeprav se v značilni maniri časa, v katerem je skulptura nastala, želi izogniti vsem vsebinskim konotacijam, se gledalec kljub temu ne more znebiti vtisa, da je pred nami odprto žrelo. Ta vtis stopnjujeta dva manjša stožca v notranjosti organizma in omenjeni ostri kraki, ki silijo iz nje. Te agresivne poudarke gladke gmote, iz katere silijo žarki, ki se proti vrhu spremenijo v ostre konice, je Herman Walenta omilil z organsko zaobljenim jedrom.

Besedilo: Jernej Kožar