Portret Frana Ksaverja Meška je izdelal leta 1974, ob desetletnici pisateljeve smrti (leta 1984 so ga odlili v bron). Nikolić je leta 1964 izdelal tudi Meškovo posmrtno masko, ki jo hranijo v Koroškem pokrajinskem muzeju, manjša portretna glava (1974) pa je na ogled še v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu.

Fran Ksaver Meško (1874–1964) je bil  pisatelj, pesnik, dramatik in duhovnik. Rodil se je v vasi Ključarovci pri Ormožu. Kot duhovnik je služboval v različnih krajih na Koroškem (Škocijan pri Klopinjskem jezeru, Žabnice v Kanalski dolini, Kneža, Šentanel, Marija na Zilji, Korte, Tinje, Apače, dekanija Dobrla vas. Ob prevratu po prvi svetovni vojni so se razmere zaostrile, bal se je, da ga bi zajele avstrijske “volkswehrovske” skupine, zato je nenehno bežal in se skrival. Leta 1919 je dokončno zbežal preko Karavank. Po izgubljenem koroškem plebiscitu se ni mogel vrniti na Koroško v Avstriji, zato je najprej župnikoval na Šentalu and Prevaljami, leta 1921 pa je prevzel župnijo  na Selah pri Slovenj Gradcu, kjer je ostal do smrti. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan, a je konec vojne dočakal v samostanu Stična. Pisal je ljubezenske, domoljubne in nabožne pesmi, prozo in drame, večinoma za Mohorjevo založbo. Njegovo zapuščino hranijo Koroška osrednja knjižnica Ravne, Pokrajinski arhiv Maribor in Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu, kjer je urejena spominska soba.

Besedilo: Marko Košan