Park Miru
Ideja o parku skulptur na Štibuhu se je porodila sredi sedemdesetih let 20. stoletja, ob drugi veliki mednarodni razstavi pod pokroviteljstvom Združenih narodov »Mir 75-30 OZN«. Organizacijski odbor razstave v slovenjgraški galeriji je razvil zamisel o parku, prostoru v naravi, z imenom Gaj svobode, v katerem bi postavljali kiparske stvaritve raznih narodov v trajnem materialu s poslanstvom uresničevanja »najsvetlejših idealov Združenih narodov«. V Gaju svobode so želeli zbrati kiparska dela, ki bi jih poklonili bodisi državniki ali države, umetniki ali umetniška združenja, ne le iz Jugoslavije, pač pa tudi iz drugih držav.
Prva skulptura v parku je bila darilo takratnega predsednika Jugoslavije Tita, ki je iz svoje zbirke podaril skulpturo hrvaškega kiparja Ivana Sabolića. Kip so v parku slovesno odkrili leta 1977. Arhitekt Marjan Gnamuš je zasnoval t. i. amfiteater, v center katerega so, umeščeno v granitni blok, namestili Sabolićevo skulpturo. Skulptura »Združeni« Draga Tršarja je bila kot darilo občanov Slovenj Gradca umeščena v Park leta 1978. Nato so sledile še ostale: leta 1979 so postavili »Perzefono« (1946) Ivana Meštrovića, ki so jo po odobritvi Meštrovićeve galerije v Splitu odlili za umestitev Park. Ostale skulpture so bile darila takratnih jugoslovanskih republik: »Češnjev cvet« Ratka Vulanovića je leta 1981 podarila Črna Gora, kamniti »Plod« Ane Bešlić Srbija, bronasto skulpturo »Kruh in seme« Josipa Diminića pa Hrvaška. »Poljub« Jovana Soldatovića iz Vojvodine so v Parku slovesno odkrili leta 1984. Zadnji kip, ki je leta 1986 zaokrožil zbirko v parku, je »Spiralna sled«, zadnje delo makedonskega kiparja Jordana Grabulo(v)skega.
Park skulptur na Štibuhu je v različnih obdobjih doživel več preimenovanj: od Gaja svobode do Parka miru. Zadnja sprememba v parku se je zgodila leta 2004, ko je Mestna občina Slovenj Gradec skupaj s pobratenimi mesti Češki Krumlov, Hauzenberg, Vöcklabruck in Gornji Milanovac tam zasadila t. i. »drevesa prijateljstva partnerskega mesta«.
IZBRANI AVTORJI
