JULIAN PACHECO
Julian Pacheco (1937–2000), rojen v Cuenci v Španiji, se je v 60. letih prejšnjega stoletja preselil v Barcelono. Zanimala so ga dela avtorjev, kot so Antoni Tàpies, Max Ernst, Hans Hartung , Eugène Kurakín … Zgodnji interes za angažirane pozicije razkriva še podatek, da se je Pacheco zanimal tudi za delovanje katalonske skupine Dau al Set – El Paso, ki se je formirala kot odgovor na Francovo nacionalistično, konservativno in propagandistično umetnost ter je hotela oživiti avantgardno sceno v Španiji, sprva z močno naslombo na dadaistično in nadrealistično izročilo.
Dela Juliana Pacheca motivno izražajo ostro kritiko političnega konteksta Francove Španije, zaradi česar je bil umetnik dolga leta v izgnanstvu, najprej v Parizu in nato v Italiji. V izgnanstvu se je povezal tudi z nizozemsko aktivistično skupino »Provo«, ki je zagovarjala pacifistične in anarhistične ideje, spolno osvoboditev. Od leta 1967 so Pachecova dela izrazito satirična in kritizirajo Franca, ki se na njegovih delih pojavlja v podobi roparice. Na začetku 70. let preteklega stoletja je skupaj z Antonijem Mirójem (1944), Eugeniom Comencinijem (1939–2015) in Brunom Rinaldijem (1934) ustanovil skupino Denunzia. Njihova dela prikazujejo motive nasilja, podobe taborišč in političnega zatiranja. Skupina Denunzio je sodelovala na razstavi Mir 75. Leta 1979 se je Pacheco preselil nazaj v Cuenco, kjer je živel do svoje smrti.
IZBRANA DELA