Mestna občina Slovenj Gradec je oktobra 2007 razpisala vabljeni natečaj za ureditev krožišča na slovenjgraški obvoznici. Za obeležje je izpostavila vsebinsko izhodišče, ki se navezuje na življenje in delo Hermana Potočnika Noordunga, pionirja kozmonavtike, čigar rod po očetovi strani izhaja iz Slovenj Gradca. K sodelovanju so povabil tri referenčne kiparje in kiparko ter arhitekta. Idejne osnutke so predstavili Metod Frlic, Darko Golija, Edi Koraca, Naca Rojnik in Boštjan Temniker, strokovna komisija pa je za izvedbo izbrala zasnovo z naslovom Iz tehnične sanjarije v tehnično vprašanje in nazaj mariborskega akademskega kiparja Darka Golije (1965). Monumentalna kompozicija iz kovinskih lokov v celoti obvladuje velik otok razmeroma velikega krožišča in simbolizira krožnice planetov našega osončja, med katere je Herman Potočnik Noordung vizionarsko umestil svojo geostacionarno postajo, zamisel pa z vsemi tehničnimi podrobnostmi opisal v svoji znameniti knjigi Problem vožnje po vesolju (1929).

HERMAN POTOČNIK NOORDUNG (1892–1929)

Rojen v Pulju, kjer je je njegov oče Jožef (rojen v Slovenj Gradcu) služboval kot zdravnik v avstroogrski vojni mornarici. Po zgodnji očetovi smrti se je mati s štirimi otroki preselila v rodni Maribor, kjer Herman začel obiskovati gimnazijo, leta 1903 pa se je preselil na Dunaj, kjer končal realko, zatem pa je v Harnicah na Moravskem končal vojaško šolo, med 1910 in 1913 pa še Vojaško akademijo v Mödlingu pri Dunaju. Kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je sodeloval na frontah prve svetovne vojne, tudi ob Soči. Leta 1919 je zbolel za tuberkulozo, zato se je upokojil in začel študirati elektrotehniko in strojništvo na Tehniški univerzi na Dunaju, kjer je 1925 absolviral in postal strokovnjak za raketno tehniko. Naslednja štiri leta do smrti je posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Besedilo: Marko Košan