Vljudno vabimo na dve mednarodni okrogli mizi ob razstavi Divje vode: v iskanju ravnovesja, in sicer 6. oktobra ob 18.00 v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU), v Slovenj Gradcu, ter 7. oktobra ob 18.00 v ZRC SAZU, v Ljubljani.

Razstava Divje vode – v iskanju ravnovesja osvetljuje kompleksno in pogosto protislovno naravo vode, ki je hkrati nosilka neustavljive sile in sozvočja. Kot temeljni naravni vir ni neomejena, temveč predvsem skupna dobrina, ki odpira tudi vprašanja družbene in ekonomske pravičnosti. Skozi različne sodobne umetniške prakse razstava raziskuje odnos med človekom in vodo v obdobju antropocena, v katerem se podnebne spremembe odvijajo vse hitreje, človekovega vpliva na okolje pa ni več mogoče spregledati. Ob tem se odpira vprašanje, kako je porušeno ravnovesje med človekom in naravo sploh še mogoče vzpostaviti.

Na ogled do 3. decembra v KGLU, v Slovenj Gradcu.

VODNE EKOLOGIJE.
Okrogla miza ob razstavi Divje vode: v iskanju ravnovesja
Torek, 6. oktober, ob 18.00, KGLU, Slovenj Gradec

Kaj nam lahko o okolju povedo umetnost, znanost in ljudje, ki v njem živijo? Kako se spreminjajo reke in jezera zaradi človekovih posegov in podnebnih sprememb? In kako lahko njihove spremembe spremljamo, dokumentiramo in razumemo? Okrogla miza ob mednarodni razstavi Divje vode: v iskanju ravnovesja bo skozi konkretne primere iz Koroške in širšega prostora povezala umetnike, raziskovalce, predstavnike lokalnih skupnosti in prostovoljskih organizacij ter mednarodne kulturne in raziskovalne mreže.

Eden od osrednjih primerov bo reka Mislinja in projekt Robertine Šebjanič Sence nad mojim oknom_Mislinja 238 km². Projekt s pomočjo poslušanja in hidroakustičnih raziskav, okoljskih meritev, podatkov, arhivskega gradiva in lokalnega znanja raziskuje reko in njeno okolje. Pogovor bo odprl vprašanje, kaj lahko takšni različni načini raziskovanja pokažejo o stanju in spremembah vodnega okolja.

Drugi primer bo Družmirje v Šaleški dolini, nekdanja vas, ki je zaradi dolgoletnega rudarjenja lignita in ugrezanja tal izginila pod vodo današnjega Velenjskega jezera. Umetnica Nataša Tajnik Stupar skozi svoje delo odpira vprašanja, povezana s spreminjanjem krajine, spominom na izginuli prostor in dolgoročnimi posledicami človekovih posegov v okolje.

Pomemben del pogovora bo namenjen tudi lokalnemu spremljanju okolja in odzivanju na okoljske spremembe. S predstavniki Društva Narava Pohorja in Prostovoljnega gasilskega društva Slovenj Gradec bomo govorili o tem, kaj lahko o prostoru povedo neposredne izkušnje ljudi, ki ga vsakodnevno opazujejo, raziskujejo in se nanj odzivajo – od sprememb v naravi do poplav in drugih dogodkov.

Iz lokalnega okolja bo pogovor segel v mednarodni prostor. Gostje iz mrež TBA21–Academy / Ocean Archive, Ars Electronica, Ars Biologica in Wunderkammer bodo predstavili različne načine povezovanja umetnosti, tehnologije, raziskovanja in ekologije.

Okrogla miza bo tako namenjena konkretnim vprašanjem o vodi in spreminjanju okolja – od raziskovanja rek in posledic rudarjenja do vloge lokalnega znanja, prostovoljstva in umetniškega raziskovanja – ter odprta za širšo in strokovno javnost, ki jo zanimajo voda, ekologija, lokalno okolje in načini, kako bolje razumeti spremembe prostora, v katerem živimo.

Udeleženci:
Robertina Šebjanič, sodelujoča umetnica na razstavi Divje vode in raziskovalka, ki deluje v znotraj mednarodnih mrež TBA21, OceanArchive.org, Ars Biologica, Ars Electronica, Wunderkammer / prejemnica prestižne nagrade Prix Ars Electronica 2026 za izjemne dosežke
Nataša Tajnik Stupar, sodelujoča umetnica na razstavi Divje vode
Matjaž Jež, Društvo Narava Pohorja, predsednik
Gregor Borovnik, Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec, poveljnik
Tomaž Garmuš, Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec, podpoveljnik
Petra Linhartová, direktorica za digitalno področje TBA21–Academy /Thyssen-Bornemisza Art, (Avstrija)
Michal Kučerák, Ars Biologica, kurator neodvisnega študijskega programa ABIS (Češka republika)
Laura Welzenbach, vodja Ars Electronica Export (Avstrija)
Leonardo Delmonte, konzorcij Wunderkammer (Italija), izvršni direktor

Moderatorka:
Petra Čeh, direktorica KGLU in kustosinja razstave Divje vode: v iskanju ravnovesja

Okrogla miza bo potekala delno v angleškem jeziku, prevod bo zagotovljen.
Organizatorji dogodka: KGLU, Zavod On Rizom, TBA21–Academy / Ocean Archive, Ars Electronica, Ars Biologica
Finančna podpora: Mestna občina Slovenj Gradec, Ministrstvo za Kulturo RS

POSLUŠANJE OKOLJA: MED LOKALNIM ZNANJEM, ZNANOSTJO IN VEČ-KOT-ČLOVEŠKIMI SVETOVI.
HIDROSKUPNOST / HYDROCOMMONS
Okrogla miza o umetnosti, znanosti, vodi in novih načinih zaznavanja okolja
Sreda, 7. oktober, ob 18.00, ZRC SAZU, Ljubljana 

Okrogla miza odpira vprašanja o vodi kot skupnem življenjskem prostoru ter o načinih, kako njene spremembe zaznavamo, raziskujemo in razumemo. V središču pogovora bodo različne oblike izginjanja, nastajanja, pomanjkanja, presežka in onesnaženja vode: od umikanja ledenikov in spreminjanja rečnih sistemov do problematik vode v mestih, onesnaženih okolij ter širših sprememb vodnih ekosistemov.

Skozi perspektive umetnosti, znanosti, lokalnega znanja, podatkov, arhivov in več-kot-človeških svetov bo razprava raziskovala, kako lahko različne oblike vednosti skupaj razkrivajo okoljske spremembe, ki jih posamezna disciplina pogosto ne more zajeti v celoti. Posebna pozornost bo namenjena vprašanju, kako poslušati okolje: kaj nam lahko povedo meritve in podatki, kaj lokalne izkušnje in spomini ter kaj zvoki, sledi in vedenja drugih živih bitij?

Kot eno od izhodišč bo služila skupinska razstava Divje Vode* v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu, ki skozi različne umetniške pristope odpira vprašanja vode, njenih ekoloških, družbenih in kulturnih razsežnosti ter spreminjajočih se odnosov med človekom in okoljem.

Koroška tako ni zgolj geografsko izhodišče, temveč prostor, skozi katerega lahko premislimo širša vprašanja odnosa do vode in okolja. Iz lokalnega primera se bo pogovor razširil k širšim vprašanjem: Kaj se zgodi, ko voda izgine? Kaj, ko je je preveč? Kaj, ko postane onesnažena? In kako različne oblike znanja vplivajo na to, kako te spremembe zaznamo, dokumentiramo in nanje odgovarjamo?

Pojem Hidroskupnost / Hydrocommons, povzet po delu Astride Neimanis, v tem kontekstu odpira razumevanje vode kot skupnega življenjskega prostora in medsebojno povezanega sveta, ne zgolj kot naravnega vira, ki ga je mogoče meriti, upravljati ali lastniniti.

*Eden od projektov, predstavljenih na razstavi Divje vode, je umetniško-raziskovalni projekt Robertie Šebjanič:Sence nad mojim oknom_Mislinja 238 km², ki skozi poslušanje, hidroakustične raziskave, okoljske meritve, arhivsko gradivo in lokalno znanje raziskuje reko kot dinamičen ekološki sistem, v katerem se prepletajo okoljski procesi, zgodovinski spomini, kulturne pripovedi ter odnosi med človeškimi in več-kot-človeškimi akterji.

Udeleženci:
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007 (Slovenija)
Petra Linhartová, direktorica za digitalno področje TBA21–Academy /Thyssen-Bornemisza Art, (Avstrija)
Petra Čeh, direktorica KGLU in kustosinja razstave Divje Vode (Slovenija)
Michal Kučerák, Ars Biologica, kurator neodvisnega študijskega programa ABIS (Češka republika)
Laura Welzenbach, vodja Ars Electronica Export, (Avstrija)
Leonardo Delmonte, izvršni direktor konzorcij Wunderkammer, (Italija)
Miha Pavšek, raziskovalec Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Geografski inštitut Antona Melika (Slovenija)

Moderatorki:
Robertina Šebjanič umetnica/raziskovalka (Slovenija)
Sabina Oroshi, kuratorica Muzej-Museo Lapidarium (Hrvaška)

Okrogla miza bo potekala v angleškem jeziku.
Organizatorji dogodka: Zavod On Rizom, KGLU, ZRC SAZU
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za Kulturo RS