Nazaj na razstave in dogodke
razstava
BOŠTJAN TEMNIKER: KO-EKSISTENCA FOR-ME
24. 10. 2019 - 13. 12. 2019
Galerija Ravne

aktualno

Odprtje >> 24. 10. 2019 ob 18. uri.
Kustos >> Jernej Kožar

Na razstavi »Ko-eksistneca for-me« Boštjan Temniker razstavlja dela iz cikla »Prostor preloma«, izdelana v lesu, ter nekaj portretov iz umetne mase. Cikel »Prostor preloma« zaznamujejo reliefi in prostostoječe skulpture, sestavljene iz najdenih drevesnih debel.
Podrta in zlomljena drevesa so neizčrpen vir inspiracij. Temniker na drevo ne gleda kot na odmrlo življenje, temveč je to zanj kiparski material, ki ga je pripravljen znova obuditi. Kiparja zanima mesto preloma, kjer je notranja konstrukcija popustila pod lastno težo in se zlomila. Pri tem površina debla z lisami in različnimi odtenki svetlo-temnih prehodov ni prav nič manj pomembna. Boštjan Temniker je v svojem delu dosledno narativen in didaktičen.
Umetnost Boštjana Temnikerja je ekološka in inherentno religiozna: iz organske lesene gmote izstopa odprta rana z ostrimi konicami, ki zevajo iz nje. V nasprotju med mehko teksturo lesa in ostrino konic nastane »raz-dvojenost«, kot jo opisuje kipar, le da tukaj na neki simbolni ravni. Dvojnost stopnjujejo kontrasti med mehkimi prehodi svetlobe in sence na površini ter temno globino razpoke. Morda gre tukaj tudi za surovo razgaljenje telesa, za odkrito predajanje kognitivnemu voajerizmu in perverzni razgrnitvi notranjosti nečesa – za razgaljenje notranjih organov, tistega grdega, kar je v vseh nas, a je očem prekrito s tanko opno, ki jo imenujemo koža, in ta je gladka in lepa, na njej pa so geometrijska znamenja. Na tem mestu se spomnimo Rembrandtovega Zaklanega vola (1655, Louvre, Paris) in Baconovih brutalnih slikarskih motivov ali pa na primer Carravagiove Meduze (1597, Uffizi, Firence). Rembrandtov Zaklani vol kompozicijsko temelji na motivu križanega, kar ga dela še bolj grozljivega. Tudi Temniker se vsaj na simbolni ravni dotika tega v zahodni umetnosti najpogosteje upodobljenega motiva in z nekaj domišljije lahko tudi v prostostoječih prelomljenih in znova sestavljenih deblih uzremo trpečega Kristusa na križu.
Mesto preloma kipar poudari tako, da ga uporabi za ponoven stik, ki pa ni gladek, temveč namenoma izpostavljen kot brazgotina. Tako izpostavljena struktura rane, kjer je deblo raztrgano, omogoča različne interpretacije, ki jih poudari z opisnimi naslovi, kot je na primer Raz-dvojenost.
Reliefi tega cikla so lahko posledica raziskovanja prelomov. Vendar poteka proces dela tukaj na drugačen način. Homogene kose lesa kipar zlomi in jih ne sestavlja več kot prej, enega z drugim, temveč jih postavlja enega poleg drugega, tako da nastane reliefna slika. Najprej amorfni kosi lesa so sedaj sestavljeni po posebnem principu, ki ga vodi nevidna sila upodabljanja, ki ji kipar sledi, na videz naključno strukturirana površina pa pridobi močno asociativno podlago, v kateri prepoznamo pokrajino, obraz ali mestno veduto.
Princip Temnikerjevega ustvarjanja je obratno sorazmeren modernističnemu: umetnik izhaja iz amorfne oblike in se vrača v upodabljanje, namesto da bi upodobitev poenostavil do te mere, da bi na njej ostali le osnovni znaki likovnega jezika. Kipar se tako vrača v modernizem skozi šivankino uho abstrakcije, ki mu v ustvarjalnem procesu omogoča, da iz amorfne mase lesenih odkruškov sestavi mimetično podobo.
Tudi pri reliefih lahko opazimo Temnikerjevo tendenco vračanja v izhodišče lastnega ustvarjanja, to je v sestavljanje konkavnih in konveksnih kosov, ko je vsaj na videz podoba na enem reliefu odtisnjena v drugega. Vendar je kompatibilnost obeh delov le navidezna, saj je naravni proces nastajanja in propadanja ireverzibilen.
V tem se kaže Temnikerjeva močna vez z naravo in njegova velika ekološka osveščenost. Kjer živi, je obdan z drevesi, predvsem smrekami, kamor seže pogled, nad njim je le nebo. Močno prizadet zaradi ekološke brezbrižnosti, ki spreminja svet okoli nas, se lesu posveča s poglobljenim zavedanjem, da bo naša prihodnost odvisna od njega. A tudi tukaj nastane točka preloma, to je dinamičen odnos med amorfno naravo in človeško potrebo po racionalizaciji in geometrijski natančnosti, kajti človeško znanje temelji na seznamih, ki so podlaga vseh struktur mišljenja.

Boštjan Temniker (1978) je arhitekt, kipar in magister slikarstva. Po končani Poklicni mizarski šoli v Slovenj Gradcu in Srednji lesarski šoli v Škofji Loki leta se je leta 1998 vpisal na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je leta 2006 tudi diplomiral. Že med študijem arhitekture je redno obiskoval ateljeje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 2002 pričel s študijem kiparstva pri prof. Dušanu Tršarju in prof. Matjažu Počivavšku. Pri slednjem je leta 2016 tudi diplomiral. Med leti 2004 in 2008 se je izpopolnjeval v ateljeju kiparja Stojana Batiča v Rožni dolini. Leta 2007 je na ALOU pričel s podiplomskim študijem slikarstva pri prof. Francu Novincu in magistriral leta 2016 pri prof. Jožefu Muhoviču. Imel je nekaj samostojnih razstav ter sodeloval na več skupinskih razstavah. Živi in dela na Zg. Legnu pri Slovenj Gradcu.

Dodatno gradivo