Nazaj na razstave in dogodke
razstava
Izbrana dela iz stalne zbirke
01. 01. 2020 - 21. 06. 2020
Galerija Slovenj Gradec


>> Na ogled od 1. januarja do 21. junija 2020

Umetniki: Bogdan Borčić, Jože Tisnikar, Herman Pivk, Lojze Logar, Valentin Oman, Vida Slivniker, Štefan Marflak, Darko Lesjak, Gustav Januš, Katja Felle, Sašo Vrabič, Rudi Benetik, Karel Pečko, Oskar von Pistor, Franjo Golob, Anton Repnik, Božidar Ted Kramolc

Koroška galerija likovnih umetnosti kontinuirano razvija koncept žive razstavne dejavnosti s poudarkom na prestavitvah družbeno in politično angažiranih likovno-vizualnih praks, zaradi katerih je v skladu s kulturno tradicijo Slovenj Gradca in širše regije prepoznavna doma in v tujini, ob mednarodni zbirki »Galerije za mir« pa je težišče zbiralne politike usmerjeno zlasti v zaokroževanje zbirk del koroških likovnih ustvarjalcev z obeh strani meje med Slovenijo in Avstrijo.

Kronološki lok zajema čas zgodnjega modernizma z deli kiparja Franca Bernekerja (1874–1932) in slikarja Oskarja Pistorja (1865–1928)  iz obdobja pred drugo svetovno vojno, z deli umetnikov iz generacij, ki so se formirale v drugi polovici 20. stoletja pa so zastopani najbolj vznemirljivi vrhunci sodobne koroške likovne ustvarjalnosti, ki so nastali v ateljejih upodabljavca Uršlje Gore in dolgoletnega direktorja Koroške galerije likovnih umetnosti Karla Pečka (1920–2016), njegovega samouškega varovanca Antona Repnika (1935–2020)  ter nekoliko mlajših, ki na Koroškem živijo in ustvarjajo, med njimi izstopa slikar Štefan Marflak (1952), ali pa tistih, ki so slikarsko pot nadaljevali na drugih koncih Slovenije, kot sta Lojze Logar (1944–2014) in Vida Slivniker (1945), nekateri celo v tujini, kakor v Münchnu živeči Darko Lesjak (1966) ter slikar in pisatelj Ted Kramolc(1922–2013), ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil v emigraciji v Kanadi, galeriji pa je pred leti podaril 136 svojih del.

Med koroškimi umetniki iz zamejstva je galerija že vrsto let povezana zlasti z Valentinom Omanom (1935), ki je v stalno galerijsko zbirko poklonil 68 del, ob njem sta z več deli zastopana tudi Gustav Januš (1939) in Rudi Benetik (1960). S posebno pozornostjo spremljalo tudi delo mlajših generacij koroških umetnikov, ki so vključeni v sodobne trende vizualne umetnost, med uspešnejšimi v Sloveniji in tujini sta tudi Sašo Vrabič (1974) in Katja Felle (1988).

Od začetka osemdesetih let preteklega stoletja dalje je kulturno življenje v Slovenj Gradcu pomembno bogatil slikar in grafik Bogdan Borčić (1874–1932), ki se je po zaključku profesorske kariere na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane preselil na Koroško, iz zapuščine slikarskega opusa v zadnjem, post-minimalističnem obdobju pa smo v zbirko pridobili kar 325 del.

S posebno pozornostjo se v KGLU posvečamo vznemirljivi ustvarjalni poti Jožeta Tisnikarja (1928–1998), ki sodi med najbolj prepoznavne likovne ustvarjalce v slovenski umetnosti druge polovice 20. stoletja, v zbirkah ta hip hranimo 65 njegovih slik in risb. 1998 je umrl v tragični prometni nesreči, z deli, ki so mu jih nato posvetili drugi slovenski in tudi tuji umetniki pa je začela nastajati zbirka Hommage Tisnikarju, vanjo sodi tudi sugestiven portret fotografskega mojstra Hermana Pivka (1963).