Koroška galerija likovnih umetnosti skupaj z zagrebško galerijo Lexart v petek, 4. julija 2025, ob 18. uri vljudno vabi v Galerijo Ravne, na odprtje razstave DUAL, ki predstavlja ustvarjalno srečanje dveh mednarodno uveljavljenih umetnikov, Beti Bricelj in Deana Jokanovića Toumina, poznana po svojem minimalističnem in geometrijskem pristopu, s katerim na platnu ustvarjata vznemirljive iluzije.

Razstava se uvršča v razstavni cikel DUAL, pri čemer ne gre le za naslov, temveč za konceptualni okvir. »Umetnika se v zaprtem prostoru galerije soočita z delom in razmišljanjem drug drugega ter ob tem spoznata nekaj bistvenega: da je v njunih izrazno povsem samosvojih delih vedno prisotna komponenta, ki presega posameznika – nekaj splošno človeškega, kar različne poglede povezuje v skladno celoto.
Dual je pomensko, grafično, mentalno, strukturalno in simbolično pluralen. Dubiozen, ampak mogoč. Edinstven, horizontalen in vertikalen. Dual je dovolj močan alibi za kreativno srečanje.
—Jernej Kožar, kustos razstave ter cikla Dual.

Razstava poteka v sodelovanju z zagrebško galerijo Lexart, kamor se bo po zaključku preselila.

O SREČANJU DVEH UMETNIKOV
Beti Bricelj ustvarja s pomočjo mreže in številskih zaporedij. Natančno zaporedje določa kompozicijo, ki hkrati sledi njenim intuitivnim težnjam. Ustvarja serijsko – oblikuje več variacij znotraj ene zasnove, a nikoli vseh možnih, saj je permutacij preveč. Iztočnica je vedno mreža, ki odpira številne možnosti, med katerimi umetnica premišljeno izbira in jih sistematično ureja. Posamezna dela nimajo naslovov – le serije jih nosijo, in še ti so povsem tehnični. Tako tudi z besedilnega vidika gledalcu ne ponujajo asociacij, temveč zgolj čisto vizualno in estetsko izkušnjo. Verjetno teh del niti ne moremo več imenovati slike, saj ne odslikavajo ničesar – ne upodabljajo, temveč zgolj so.

Dean Jokanović Toumin je svojo umetniško pot začel v 70. letih prejšnjega stoletja v Zagrebu, kjer je bila tedaj močno prisotna tradicija skupine EXTA-51, katere ključna člana sta bila Vjenceslav Richter in Ivan Picelj. Geometrijska abstrakcija je pomemben del hrvaškega modernizma, kar potrjuje tudi opus Julija Kniferja. Na razstavi DUAL sodeluje z delom, ki reinterpretira odnos med človekom in prostorom. Svojo »kotno instalacijo« je ustvaril posebej za to priložnost. V njej lahko prepoznamo odmeve konkretne umetnosti, še izraziteje pa dediščino modernističnih pionirjev. Instalacija se razteza s stene na tla, s čimer fizično vstopi v prostor. Določata jo minimalistična geometrija in format, barvna polja pa se zlivajo v mentalno, psihološko in estetsko izčiščeno celoto.
Jokanović Toumin se v svojem delu pogosto vrača k izhodiščem modernizma – predvsem k ruskemu konstruktivizmu in idejam Kasimirja Maleviča. Ne gre zgolj za uporabo geometrijskih oblik, ki jih umešča na steno na raznolike, tudi neobičajne načine, temveč za globlji razmislek o prostoru – zlasti o vogalih in kotih, kjer v tradicionalnih domovih pogosto najdemo ikono ali križ. Z uzurpacijo tega simbolno nabitega prostora se njegovo delo približuje skritim, a odločilnim razsežnostim Malevičeve umetnosti.

O KONKRETNI UMETNOSTI
Konkretna umetnost (nem. Konkrete Kunst, ang. Concrete Art, fr. art concret) je umetniška smer, ki temelji na poudarku na geometriji in vizualni čistosti. Termin je leta 1924 uvedel Theo van Doesburg, ki je v njej videl nasprotje abstraktni umetnosti – ne kot poenostavitev resničnosti, ampak kot ustvarjanje del, ki ničesar ne predstavljajo. Njihova vsebina so zgolj barva, linija in oblika. Smer je nadaljeval Max Bill, ki je konkretno umetnost razumel kot izraz abstraktne misli v vidni in otipljivi formi. Namen umetnosti je ustvarjanje objektov za mentalno rabo, zgrajenih na harmoniji, meri in zakonitosti.
Konkretna umetnost pogosto odraža sodobno tehnološko družbo, predvsem zaradi serijskega načina dela, ki spominja na industrijsko proizvodnjo. Osredotoča se na strukture, sisteme, ritem, programiranje, informacije, dojemanje in družbene utopije (Kasimir Malevič). Nenazadnje predstavlja stik med umetnostjo in oblikovanjem – kar dokazujeta tudi Beti Bricelj in Dean Jokanović Toumin s svojimi poslikavami fasad.
Abstraktni ekspresionizem in minimalizem pogosto dosegata podobne rezultate kot likovna govorica konkretne umetnosti, saj jih združuje dosledna odpoved vsem prepoznavnim motivom. Vendar je abstraktni ekspresionizem v našem prostor doživel večji odmev. Med pomembnejšimi umetniki so Bogdan Borčić, Gustav Gnamuš, Luka Popič in Štefan Marflak, katerih dela hrani tudi KGLU. Ta hrani tudi dela mednarodno priznanih predstavnikov konkretne umetnosti: grafično mapo štirih sitotiskov Victorja Vasarelya (Lapidarij I in II, CTA 102 I in II, 1965) in delo Daniela Burena, Slika med zastavami (Vrzel v arhitekturi) (1975).

Pripravljamo v sodelovanju z Galerijo Lexart, Hrvaško turistično organizacijo in ZKŠTM Ravne na Koroškem.